[mišek2014]

V 2018 imamo namen delat fasado.
Zdaj pa bajta je, spodaj star kamnit zid debeline okrog 60cm, fasado so delali kakih 7 let nazaj, star omet sklepali vse dol, sprali, spric gor in potem nametavali z nekim izolacijskim ometom ( tak kot nek termoputc vrjetno) da so izravnali, potem pa mreža in zaključni sloj. Isto časno so bila menjana okna za lesena, troslojna zasteklitev. Zgornji del smo pa "ta mladi" pred dvemi leti delali komplet na novo, plošča, pozidali, nova streha.
Zdaj bo pa treba fasado naredit, studiram kaj bi bilo najbolj smoterno naredit. Fasada ni mali finančni zalogaj, zato se mi zdi najbolj pametno - tak imam zdaj namen, zgornji manasardni del naredit fasado z 20 cm izolacije, spodnji del pa samo prebarvat da bo zgledalo kot celota.
Spodaj zivi tasca, in če bi hotel še tisto izolirat, se mi odpre polno problemov, vrjetno bi bilo pametno najprej temelje poštimat, da ne bi bilo pozneje kakih problemov z vlago, zdaj ni videti kakšne vlage po zidovih, ampak po fasadi pa??
Potem ker je to kamnit zid, bi bilo bolje izolirat z kameno volno zaradi paroprepustnosti - tako sem zasledil tudi na tem foromu. To je pa še 10 eur po kvadratu dražje kot stiropor. Kak daš izolacijo gor, spet pomeni, 7 novih okenskih polic. Tak da ne vem če je sploh smiselno to delat. Če bo pa tamala kdaj to rihtala, študiram tako; čez 20 let bojo tako okna hin, spodaj treba vse razbit pa prerihtat,ker tašča sam neki flika, tak ni za nikamor. Tako da po moje nima smisla zdaj delat spodaj izolacijo, potem bo pa mogoče spodaj prazno. Plus tega, bajta je 14x8 metra star del, plus prizidek na novo poleg za vhod in kurilnica. Za celo bajto izolirat bi pa rabil orenk cvenka. A se je kdo srečal s takimi posegi, fasada na staro bajto - kamnito? kako ste reševali?

Druga stvar, zaradi katere sem dal temo v energijske vire;
malo sem računal kaj bi naj to pomenilo s stališča kurjave, če dam zgoraj 20 cm fasade. Zdaj točne kvadrature še nisem meril, ampak nekaj čez 100 kvadratov je po vsej vrjetnosti novega dela, kurilnice pri tem ne upoštevam. Spodnjega dela pa še okrog 130 kvadratov.
Zdaj pa tule sem našel formulo
<!-- m --><a class="postlink" href="http://gospodinjstva.energo-optimum.eu/go/1190/Toplotna_Izolacija.html">http://gospodinjstva.energo-optimum.eu/ ... acija.html</a><!-- m -->
če računam po tem za 100 kvadratov da je bolj okrogla številka, gre se za prncip,če prav računam. Računam za izgube pri zunanjih 0°C notranjih 22. Na 100 kvadratih stene, za en dan.
1,47W/m2K x 100 m2 x 22 x 24/1000 = 77,62kWh
Se pravi v enem dnevu gre čez neizolirane stene iz modula 29 cm dobrih 77 kWh toplote sem to prav zračunal?
Če dam 20 cm EPS 0,039 pa pride
0,17W/m2K x 100 m2 x 22 x 24/1000 = 8,98kWh

77,62 - 8,98=68,64kWh razlike
Kurim na drva; v zalogovniku 1580 litrov je 73kWh energije (1580*40*4,2/3600)
Če upoštevam da ga iz 80 stopinj ohladim na 40.
Se pravi, zdaj mi pri povprečni nuli zunaj sam zalogovnik drži okrog 13 ur. Prakticiram dvakratno kurjenje. Če iz tega računam nam bajta kuri 5,7kW/h *24 ~140kWh na dan.
Zdaj pa vrpašanje; ali jaz to prav računam??
To potem pomeni,če jaz naredim na 100 kvadratov 20 cm fasade bom na dan prišparal eno kurjenje, ali je to v praksi res?? Če je to res, vau mi ne bo treba zjutraj pred šihtom kurit ali pa zvečer ko pridem iz popoldanskega.

[dannyxp]

v enem stavku praviš, da potrebuješ čez 70kWh za izgube, v drugem pa 5,7


če imaš 5,7kW izgub potem ne boš z fasado nič pridobil

jaz v svojem primeru sem uporabil: <!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=35&t=54023&hilit=izra%C4%8Dun+toplotnih+izgub+by+vincent">viewtopic.php?f=35&t=54023&hilit=izra%C4%8Dun+toplotnih+izgub+by+vincent</a><!-- l -->

pa sem šel preračunavat (temperature v zalogovniku/ kilažo drv) in načeloma kar drži.

nisi povedal koliko porabiš za ogrevanje letno.

jaz sem porabil cca 20 prm drv brez izolacije in s starimi okni (ogrevam 90 kvadratov) in sem prišel z adaptacijo na 13prm drv (20 cm izolacije, troslojna okna) - 20 cm sem moral dat, ker sem mal kiksnu pri menjavi oken in sem jih postavu na zunanjo stran stene, potem so pa škatle rolet ble zunej 18 cm. Sedaj ko imam narejeno bi pa še enkrat dal 20 cm, ker ni divje finančne razlike.


p.s. razlika med 12cm fasade in 20 cm ni enormna.... sploh pa če imaš spodaj 60cm kamnitega zidu

[Brezdomec]

Pri izračunu bi moral upoštevati "toplotni most" na meji med svojim in taščinim delom. Čez 20cm stiroporja res ne gre veliko toplote, zidovi bodo zato bolj topli kot sedaj. Spodnji neizoliran (hladni) zid bo "srkal" toploto iz plošče in modularca. Kljub izolaciji se bo spodnji del tvojega zida obnašal kot neizoliran. Jaz bi računal tako, da bi kak meter visok pas jemal neizoliran, ostalo pa izolirano. (1m pas je moja ocena, lahko sem v zmoti.)

Iz istega razloga je važno da čimbolj izoliraš tudi okenske špalete.

V vsakem primeru poskusi fasado narediti čim nižje od tvoje plošče, recimo do vrha taščinih oken (estetika?). Ne vem, kako je z vlago. Mogoče bi si lahko privoščil, da bi z volno izoliral samo "cokel" od kamnitih zidov, ostalo pa s cenejšim stiroporjem.

S stališča izolativnosti je bolje čez celo površino 10cm izolacije, kot pa čez eno polovico 20cm, čez drugo polovico pa nič. S stališča denarnice in možnosti kasnejših nadgradenj je seveda drugače.

[Hanzi]

Ne grem preverjat ce je racun pravi, vem.pa da na osnovi niega ne smes pricakovati 10x nizjo porabo drv.

[mišek2014]

v enem stavku praviš, da potrebuješ čez 70kWh za izgube, v drugem pa 5,7

5,7 sem ztacunal, da bajta zdaj kuri na uro. Dobrih 70 bi pa naj bilo izgub skozi 100 kvadratov neizoliranega zida v enem dnevu.

Koliko zdaj ti toplotni mostovi vplivajo na koncen reziltat? V bistvo potem vlece toploto cez tist 30 cm pas. Potem je problem tudi zgoraj, v copu strehe, ko je na notranji strani pac knauf za strop in 30 cm izolacije, ko gre pa se zid naprej v spico je pa golo. Sej veste kaj mislim. Pa to sem jaz govoril, preden smo strop zapiral, da bi blo treba tiste spice na vsaki strani oblozit s stiroporom, pa so se mi smejal, da naj ne kompliciram.

[postoj]

Evo, iz prakse. Dvostanovanjska hiša s cca 260 kvadrati bivalne površine. Eno stanovanje je imelo izolacijo od znotraj (3 cm stiroporja in porolit steno) ter PVC okna. Drugo zidano z betonskim zidakom 24 cm in lesena okna. Skupna kurilnica z Viadrusko. Poraba letno 30 m drv, s tem da v drugem stanovanju pozimi ni bilo toplo. Kurili od cca 5 zjutraj do 22.00. Po menjavi lesenih oken s troslojnimi PVC, izolaciji balkonov in fasade z 12 cm belega stiroporja je poraba drv 15 m, s tem da je sedaj toplo v obeh stanovanjih. Povečala se je edino poraba papirja in trsk, ker večkrat pozabimo kurit in ogenj ugasne.

[Energetik81]

Koliko zdaj ti toplotni mostovi vplivajo na koncen reziltat? V bistvo potem vlece toploto cez tist 30 cm pas. Potem je problem tudi zgoraj, v copu strehe, ko je na notranji strani pac knauf za strop in 30 cm izolacije, ko gre pa se zid naprej v spico je pa golo. Sej veste kaj mislim. Pa to sem jaz govoril, preden smo strop zapiral, da bi blo treba tiste spice na vsaki strani oblozit s stiroporom, pa so se mi smejal, da naj ne kompliciram.

Seveda je tudi špica problem, obložiti bi jo moral s stiroporom vsaj ~1m nad izoliranim stropom. Predvsem zaradi možnosti kondenza in plesni v sobi v vogalu. Jaz sem špice izoliral komplet, torej se notranji EPS na vrhu stika s fasadnim EPS.

[mišek2014]

Hja, sej ne vem, ali bi lazil navrh in nekak to poskušal oblepit zdaj, al kaj naj. Iz hodnika imam narejeno revizijska vrata, samo zgoraj je izolacija potegnjena čez celo. Če bi hotel zdaj gor bi moral prerezat folijo in izolacijo pa zlezt gor (zato me malo bremza zdaj to). Gor sem pustil fosne na škarnikih tak da po kolenih bi se dalo plazit, je zlo nizko. Ima kdo idejo, kako potem najbolje tista vrata nazaj zatesnit? Knaufar je kar cez celo potegnil, je rekel, boš že potem prerezal če bo treba kaj gor it.

[bozgom]

Pred izolacijo fasade so bile izgube hiše 340 W/K. Po namestitvi 12 cm kamene volne pa so okrog 200 W/K. Izolacija (cca 160 m2 sten- okna in streha so bile izolirane že prej) mi je torej prihranila 140 W/K. Če imam v prostoru 20°C in je zunaj 0°C to pomeni: 160*(20-0)=3200 W oz.čez cel dan: 3,2*24=77 kWh energije. Vseeno pa jo izgubim še: 200*(20-0)*24=96 kWh oz 10 m3 zemeljskega plina.
Pri -20°C pa je prihranek 150 kWh in izguba energije 195 kWh oz 20 m3 zemeljskega plina
Moj izračun je narejen za temperaturni primanjkljaj 3740 K/dan.

[mišek2014]

Se pravi je tist moj prvi izračun, da bi na račun fasade na 100 kvadratih prišparal slabih 70kWh pravilen. Zdaj je samo vprašanje koliko mi požre od tega proč toplotni most od spodnjega zida.
Jaz vem, da prvo zimo smo že imeli to novo peč (regulacija samo po zunanji temperaturi) in je bilo zgoraj samo plata, drugače še vse odprto, ker estrihe smo potem aprila delali. No in ko sem jaz začel še v kurilni sezoni polagati prvih 5cm stiropora po plati, potem pa še sistemske 35+20mm na vrh (55mm vrh čepov), se je spodaj že poznalo, da je začela temperatura naraščati. In sem moral vzporedno znižati krivuljo. Zdaj je 5 stopinj nizji dvižni vod kot pred tem ko je bila samo plata, s tem da je v bajti toplje kot je bilo prej, pa še to je v bistvu višja krivulja, ker termostatski ventili bremzajo. Ampak sem pustil tako, ker imam zgoraj v kopalnici lojtro, ki je vezana na spodnji krog in je ta bolj učinkovita, če je krivulja malce višja.

[mišek2014]

Se eno vprasanje, kako se recimo na 20cm eps montira zunanja enota klime? Cevi in elektriko imam potegnjeno ven, cw bo slucajno kdaj klima.

[novitu]

Se pravi je tist moj prvi izračun, da bi na račun fasade na 100 kvadratih prišparal slabih 70kWh pravilen. Zdaj je samo vprašanje koliko mi požre od tega proč toplotni most od spodnjega zida.
Jaz vem, da prvo zimo smo že imeli to novo peč (regulacija samo po zunanji temperaturi) in je bilo zgoraj samo plata, drugače še vse odprto, ker estrihe smo potem aprila delali. No in ko sem jaz začel še v kurilni sezoni polagati prvih 5cm stiropora po plati, potem pa še sistemske 35+20mm na vrh (55mm vrh čepov), se je spodaj že poznalo, da je začela temperatura naraščati. In sem moral vzporedno znižati krivuljo. Zdaj je 5 stopinj nizji dvižni vod kot pred tem ko je bila samo plata, s tem da je v bajti toplje kot je bilo prej, pa še to je v bistvu višja krivulja, ker termostatski ventili bremzajo. Ampak sem pustil tako, ker imam zgoraj v kopalnici lojtro, ki je vezana na spodnji krog in je ta bolj učinkovita, če je krivulja malce višja.

Preračunat se da popolnoma vse, v kolikor seveda ta, ki preračunava pozna metodologijo, vplivne faktorje. Če pa tega ne obvlada, pa se potrdi rek, da teorija ni enaka praksi.
To ti seveda ne odgovori na tvojo dilemo pa vendar, z natančnim pregledom vplivnih faktorjev in malce osnovnih preračunov boš prišel do točnih podatkov.

[csamo001]

Se eno vprasanje, kako se recimo na 20cm eps montira zunanja enota klime? Cevi in elektriko imam potegnjeno ven, cw bo slucajno kdaj klima.

Če še ni fasade, potem se uporabijo ustrezno dolge konzole (cca pol metra) in se potem okoli teh konzol normalno naredi fasada. Dejansko je torej del konzole, ki je pritrjen na nosilno konstrukcijo (v našem primeru opeko), "potopljen" pod eps. Tako smo delali mi...

[mišek2014]

Kaj pa ce montiras ko je fasada ze narejena?
Pa se, a razmak med konzolama je za vse klime enak, govorim za rang 3,5kW? Koliko mora biti hrbtna stran odmaknjena od fasade?

[csamo001]

Jaz bi ti predlagal, da "tačke" prej gor našraufaš. Tudi, če bo sama klima šele čez čas. Naši zunanji enoti sta od stene oddaljeni okoli 15cm.