Lep pozdrav, danes sem se lotil dodatnega izoliranja podstrešja nad mansardo (dodatnih 15 cm steklene volne) in ko sem po celem dnevu končno ves zbit končal, sem malo posedel na plohu pod enim špirovcem in v miru malo premišljeval. V tej prijetni tišini me je zmotil en čuden zvok (neko škrebljanje v špirovcu). Ko sem z reflektorjem malo posvetil sem opazil, da je špirovec malce čudne barve (kot da bi bil od malte) skoraj povsod pa so tudi majhne luknjice. Ko sem malo podrgnil s prstom in kasneje z nožkom sem opazil, da mi je ostrešje napadel lesni črv (o njem sem že veliko prebral na spletu) saj se je ob drgnjenju vsula lesna moka, kjer sem prišel do rovov, ki so po moji oceni globoki cca 1mm morda nekje tudi 2. Sedaj sem zelo zaskrbljen saj sem po pregledu celotnega podstrešja ugotovil, da je podobno tudi pri ostalih špirovcih. Hiša je stara 30 let in ker sem že po naravi malo paničen, imam v zvezi s tem ogromno vprašanj. Prvo me zanima, kako bi se znebil tega hudiča (pleskanje odpade, ker gre za po večini za težko dostopna mesta), mislim da bi šlo z šprico za sadje, v kolikor obstaja kakšna učinkovit zadeva. Drugo vprašanje, ki me zelo razjeda je, kaj se lahko zgodi, ker imam namreč skoraj novo podstrešno stanovanje (v primeru menjave ostrešja moram namreč vse izdelati znova -knauf, izolacija, streha.. itd). Koliko škode in v kakšnem času mi lahko naredijo te črvički (v 30 letih so požrli od 1 do 2mm špirovcev). Ko potrkam po špirovcih je zvok ok, kot da jim nič ne manjka, kar pomeni, da je sredica zdrava, vendar sem zelo zaskrbljen, koliko mi te črvi lahko pojejo lesa in kaj se zgodi ko pojejo vse, torej ali lahko vse skupaj pade dol (se opravičujem ampak sem res obupan). Za vsak odgovor, predvsem za nasvete glede sanacije bom zelo hvaležen. Prilagam še fotko.
Kar ne pomeni, da dostopnih delov ni vredno prešpricati z ustrezno zaščito.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.belinka.com/sl/nasveti/zdravljenje-napadenega-lesa/">https://www.belinka.com/sl/nasveti/zdra ... nega-lesa/</a><!-- m -->
V kolikšnem času pa lahko pojejo tramove v celoti, oz. da oslabijo strešno konstrukcijo, imam namreč kar težak (betonski bramac strešnik). Hvala za odgovore. Zanimima me tudi, ali je menjava celotnega ostrešja možna brez večje povzročitve škode (v mansardi imam namreč na novo izdelano stanovanje, kopalnice vse sobe itd..). Ali lahko dobra ekipa zamenja celotno ostrešje brez večje škode za spodnje stanovanje. V kolikor vem, se tudi knauf na določenih delih sidra v tramove, kako je potem s tem.
Samo špricanje je blažev žegen če ostane zgolj pri njem. Po nanosu strupa je les potrebno še zaščititi z kakšno lazuro, lak-lazuro, s tem se biocid zadrži v lesu. In neukrepanje vodi edinole do zamenjave lesa z novim.
Ok, kaj to pomeni, tega je za špricanje enostavno preveč. Mene samo zanima, koliko sodejansko aktivni ti črvički (zdaj so na najhujših krajih pojedli cca 3 mm lesa, špirovci so 15 cm). Zanima me samo kako dolgo sem lahko še miren, ker očitno se znebil te golazni ne bom, saj je streha velika 250 kvadratov. Les je v glavnem za zdaj še ok, saj ko potrkaš slišiš, da je sredica zdrava. Prisoten je črv in na nekaj koncih površinska trehnoba. Mislim da bi 20 let še morali zdržati, potem bi pač menjal ostrešje. Vse ostalo je baje blažev žegenj, ker ko jih enkrat imaš je težko to spravit ven. Torej mene zanima kaj in v kolikšnem času se lahko zgodi.
Pri tebi gre za lesnega kozlička. Malo branja:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.promin.si/hylotrupes/lesni_crv.htm">http://www.promin.si/hylotrupes/lesni_crv.htm</a><!-- m -->
Imam izkušnje s hišnim kozličkom, v leseni hiši.
Najprej naj ti povem, da črv napade samo beljavo lesa, to pomeni, da v jedro špirovca ne bo posegel.
Debelina beljave je odvisna od vsakega špirovca posebej, ker gre za strojno obdelavo lesa, ne tesanje, kot so to počeli nekoč, ko so vsako deblo ročno obtesali in odstranili vso beljavo.
Razvojni krog lahko traja od nekaj, tudi do 10 let. Les je verjetno bil okužen pred vgradnjo.
Črv grize in grize, dela rove, ki jih sproti zapolni s črvino, ki je zelo zbita in trdna.
Preden se zabubi, pripravi izletno luknjo, ki jo tudi zapolni z zelo zbito črvino, ki je ponavadi niti ne opazimo. Ko nastane luknja, pomeni, da je odrasel hrošč zapustil les, zato da se lahko na prostosti pari, samica pa bo izlegala jajčeca v razpoke in špranje v lesu.
Ti lahko narediš to:
Vse špirovce večkrat na debelo premažeš z Belocidom. Belocid ne bo prodrl dovolj globoko v les, da bi preko vse zbite črvine dosegel črva. To pomeni, da se bo razvojni krog zaključil, ko bo hrošč prišel na plano in se zastrupil. Tako bo poginil, ne bo se več razmnoževal in izlegal novih jajčec.
Vse špirovce na debelo premažeše z Borosolom, ki ga zelo močno naškropiš tudi v vse razpoke.
Borosol na črva in hrošča deluje tako, da se ta po zaužitju neha prehranjevati, zato pogine.
Belocid je biocid, zdravju škodljiv, Borosol pa je zdravju neškodljiv.
Lahko pokličeš za to pooblaščeno podjetje, ki ti podstrešje zaplini in uniči vse kar je živega.
Lahko pokličeše enega strokovnjaka, ki ti bo to zalego uničil z mikrovalovko.
Karkoli boš naredil, bo potrebo res veliko potrpljenja in časa, nič se ne bo rešilo naenkrat.
Hvala karmen, polepšala si mi dan. Sem se namreč ustrašil, da bo streha padla supaj, verjetno 3 mm proti 15 cm špirovcev res lahko traja še par desetletij da se uniči. Kljub vsemu imam še nakaj vprašanj. Če morda poznaš podjetje, ki se s tem ukvarja se priporočam. Razhmišljal sem celo o varijanti, da bi na podstrešje sredi julija, ko je tam vroče za znoret pripeljal še par puhalnikov in les presušil (baje da ta črv v sušilnici pogine, in če bi mi uspelo to storiti bi bilo še najbolj enostavno. Kar se tiče barvanja tramov sem malo skeptičen, ker jih je zares veliko in so tudi na nedostopnih mestih. Ali je možnost to špricati s šprico za sadje. Torej po tvojem mnenju ni razloga za paniko kljub temu, da se ne lotim takoj sanacije. Hvala za odgovore
Stran 17:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Lesarstvo_tapetnistvo/6-LESNI_SKODLJIVCI.pdf">http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/L ... LJIVCI.pdf</a><!-- m -->
Ok, vsem se zahvaljujem za odgovore, še najbolj karmen, ki mi je dejansko odprla oči. Torej, Karmen, če prav razumem zadeva poteka nekako takole (pregledal tudi vso možno dostopno literaturo na netu). Če vso ostrešje intenzivno prepojim samo z Borosolom (belocid je strupen, poleg tega tukaj po mojem ni smiseln iz razloga v nadaljevanju) se bo dejansko ciklus denkrat zaključil. Ker bojo torej odrasli hrošči zapustili luknje in odleteli na prosto, samica ne bo več odlagala jajčec na trame (ker bojo prepojeni z borosolom) in ciklus se bo ustavil. Tudi če ne uporaabim insekticida bojo črvi v notranjosti slej kot prej odleteli ven, novi pa noter iz že navedenega razloga ne bodo morali. Ali prav razumem ali mora vseeno biti tudi insekticid v igri.
Vsako stvar, katero boš uporabil za premaz lesa boš moral "zapreti" v les. Torej še neki premaz, kateri jo bo držal notri. Le to je 100% (če je). Pa saj ima Belinka na kaki svoji strani to podrobno opisano.
Da ne boš dobival preveč sivih las:
Star 'cimperman' je rekel: Še noben 'cimper' se ni podrl zaradi črvov! Podrejo se zaradi 'gobe' - gliv.
Poglej stara poslopja - nekatera so požrta in črviva, da se vse praši, pa stojijo stoletja. Ko / če začne zamakati, pa se v enem desetletju sesedejo.
Moje mnenje je, da dokler nimaš lesa popolnoma saniranega, nima smisla kakorkoli zapirati (mašiti luknje ali premazovati), ker si s tem onemogočiš nadaljnje saniranje, v primeru, da si bil neuspešen.
Vsi ti članki na netu, v slovenskem jeziku so le pravljice za lahko noč.
Prebrati moraš še kaj tujega, ali pa ti mora celoten potek dogodkov opisati in pojasniti strokovnjak, ki se na to res razume, teh pa je v slo malo ali pa jih ni.
