PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Gesonda izkopana , kako dalje do končne izvedbe ?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Ojla,

Izkopano imamo vrtino za geosondo (vertikalni zemeljski kolektor). In odločili smo se za talno. PZI ja nimamo. Iščem sogovornika, človeka ki je to že dal skozi , inštalaterja, projektanta, ki bil pripravljen malo razložit zadeve.
To je pa tudi vse. Kako naprej ?

- koliko močna TČ
- zalagovniki za ogrevanje da ali ne ?
- svoj zalogovnik za toplo vodo da ali ne ?
- kako na gosto talno
- kak premer talnega

Kurilnica je dokaj majhna 1,5 x 3,1 m (po spominu).

Neto površine v hiši je 220 m^2. 20 cm stiropor fasada, 30 volne podstreho.
Sam sem amatersko ocenil da bi potreboval 7/8 kW toplotne moči.
Ocenili smo nekako med 200 in 300 L tople vode za večerno tuširanje

Zanima kako je z pripravo tople vode kadar se TČ uporablja za ogrevanje.
Kolikor je meni znano je v talnem ogrevanju nižja temperatura kot si povprečnež želi zlivat po sebi zvečer. Kako se pridela višja temperatura sanitarne vode ?
Kakšne so primerne hidravlične vezave ?

Lep večer še naprej. Smo iz Gorenjskega konca. Okolica Šenčurja.
#2
Moc crpalke je kar ustrezna. Zalogovnik je pri uporabi neinverterske tehnologije prilagajanja potrebam moci zazeljen. Locen boiler tople vode, ce imate prostor. Talno gretje cev 16x2 raster polaganja 15cm.
Pri pripravi tople vode TC preklopi tropotni ventil in gre na visji temperaturni rezim, ogrevanje v tem casu ne dela je pa odvisno od vezalne sheme lahko pri uporabi zalogovnika dela naprej dokler ne izcrpa energije v zalogovniku.
Dajte pa cim prej geosondo notri da se vam luknja ne sesede.
#3
Ojla,

sem bil malce nejasen. Geosonda je vložena. (luknja izvrtana 120 m, sonda/cevi v zemlji).
Rabim inštalaterja ki ve kaj dela, ker nimamo PZI-ja za strojne inštalacije.

Zna to kdo "izračunat" ali pa ima toliko občutka in prakse.
@Bumm : Hvala. Tudi sam sem razmišljal o 15 cm rastru. Imaš ti izkušnje s tem, je pri tebi tako ali se poklicno ukvarjaš s tem ?
#4
Je v vrtini 1 ali sta dve cevi? Kakšen je premer cevi? (Piše na računu?)

Napiši podatke, ki jih najdeš v izkazu toplotnih karakteristik stavbe:

Koeficient specifičnih transmisijskih toplotnih izgub stavbe HT’ (W/m2K)
Celotna zunanja površina stavbe A (m2)
Ogrevana prostornina stavbe Ve (m3)
Neto uporabna površina stavbe Au (m2)
Število oseb
prezračevanje z odpiranjem oken ali prezračevanje z rekuperacijo

Tole temo poznaš?
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/viewtopicunichr("46")php?f=7&t=63441&hilit=mo%C4%8D+toplotne+naprave]Izkušnje s TČ-geosonda[/url]
#5
Moč TČ
Večina proizvajalcev ima v ponudbi 6 ali 8kW, nekateri tudi 7kW, nekateri inverterje. Inverterji so dragi, verjetno boš izbral 6 ali 8kW. Vprašanje je, ali je 6 dovolj. 7 ali 8 je skoraj sigurno dovolj.
Za kakšno boljšo oceno so potrebni dodatni podatki. Vprašanje pa je ali je sonda sploh dimenzionirana za 8kW? Bolje šibkejša TČ in dobra sonda kot močna TČ in slaba sonda.
S kakšnimi podatki so ti mojstri računali globino sonde?
Zalogovnik – Ne, če je v hiši samo talno gretje in če nimaš namena kombinirati v zalogovniku več virov ogrevanja – sonce, toplovodni kamin, ….
Drug razlog za zalogovnik je hidravlična neusklajenost med proizvodnjo in porabo. Če TČ ni preveč predimenzionirana in razvod talnega omogoča temu primerne pretoke, zalogovnik ni potreben.
Nekateri proizvajalci TČ zalogovnik brezpogojno zahtevajo. Takim se izogni, ker to kaže na slabo regulacijo same TČ.
Poleg tega pa za zalogovnik v kurilnici niti nimaš prostora. Najbolj ustrezna bi bila kompaktna TČ z vgrajenim bojlerjem cca 180 l. To zadošča za potrebe 4-članske družine, sploh če se v glavnem tuširate (govorim na osnovi lastnih izkušenj).

Talno naj bo bogato dimenzionirano (beri veliko vode v obtoku), ker to pomeni nižjo T vtoka in s tem večjo učinkovitost.
Raster 15 cm zna biti za nekatere prostore v redu. Če pa ima prostor veliko zunanjih sten ali okenskih površin, ali je dvonivojski, pa je to lahko premalo.
Na vsak način pa je to premalo za kopalnice, kjer je 10 cm minimim, dodatno pa se da še stensko gretje, ker se sicer lahko zgodi, da ti premalo cevi v kopalnici diktira višjo T dvižnega voda za celo hišo.
Izogni se lojtri v kopalnici, ker so cevi večjega premera kot cevi talnega in pomenijo t.i. kratek stik, poleg tega pa neustrezen material povzroča galvansko korozijo.
Na razdelilcu naj ne bo termostatov, ampak naj bo ogrevanje krmiljeno na osnovi senzorja zunanje temperature po ogrevalni krivulji.
TČ deluje v dveh režimih: ali v talno nižjo ali v bojler višjo temperaturo. Tudi če bi se pojavile hkratne potrebe za oboje, je v objektu zadosti akumulacije, da zdrži kako uro brez ogrevanja.
#6
remi
Kapo dol. To so prispevki ki se lepo preberejo,nesebični brez zajebavanja itd. :wink:
#7
@Remi: Hvala.
Podatke dostavim.
#8
Vlogo za Eko sklad ste že oddali?
#9
Danes bil na objektu.
Prave mere kurilnice so 310 x 170 cm. Mislim da bo to dovolj. Bo pa natrpano.

Če pogledam sondo iz vrha vidim 5 lukenj oz. cevi.

Geosonda ima 2 cevi upognjeni na U. (2 x U) , + ena manjša.
Z vrha se se vidi 4 luknje po colo (2.5 cm)
(plus ena manjša na oko, je 3/4 cole cca. 2 cm).
Čez njo so čez polnili betonip ali nekaj podobnega, če me spomin ne vara.
#10
V PGD - ju mi piše uporabna površina stavbe Ak = 61,72 m^2.
Pri bajti ki ima zunanje mere 14 x 9 in 2 nadstropji. Sicer je mansarda z kolenčnim 1,4 m in poševninami. Nekaj ne štima, kjub temu.


Bom moral kar sam z Ursinim programom al pa na roke poračunat tem zadevam ni za verjet.



@remi: Za hitro oceno se potrebuje kaj ? Zunanje mere in površino oken ?
Za okna se da dobit Uw. Ostale konstrukcije pa so standardne , zunanji zid je opeka W***er + 20 izolacije. Višina stopa 2,5.
#11
Del vloge za gradbeno dovoljenje je bil še pred kratkim Izkaz toplotnih karakteristik o energijski učinkovitosti stavb. Tam najdeš vse potrebne podatke.
#12
V tvojem primeru z močjo TČ ne bi pretiraval. Glede na zelo dobro izolacijo hiše bi kljub relativno veliki površini morala popolnoma zadostovati 6kw naprava. Seveda lahko morebitni skriti toplotni mostovi, strešna okna in rekuperacija v hudem mrazu terjajo svoj davek, v pomoči elektro grelca. Bo pa ta davek verjetno manjši kot ob vgradnji močnejše TČ in ne dovoljšni izdatnosti geo sonde. V primeru, da solnici zaradi povečane hladilne moči močnejše TČ pade temperatura precej v negativo, potrebuješ več protizmrzovalnega sredstva s čimer poslabšuješ hidravlično prevodnost in obremenjuješ obtočno črpalko. Jasno bo tudi izkoristek same TČ precej slabši.
Zalogovnika ne potrebuješ pri nobeni napravi, če boš celotno hišo ogreval preko enega ogrevalnega kroga.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#13
Kaj pomeni en ogrevalni krog ?
#14
V bajti bo tudi kamin , kako to vpliva na izbor moči TČ - ja in regulacije?
Kamin kuriš med tednom popoldan ko si doma. (ne bo pa možno gret vode z njim)
V dnevni/jedilnici/kuhinji (povezani prostori , v bistvu en velik prostor) kjer bo kamin se potem zapre veji talnega ? Je tu potem potreben, kak senzor sobne temperature?
#15
Zakaj je treba držati temperaturo slanice nad 0°C ?
Karakteristike vode poznam(0).
Glikol je bolj obremenjujoč za črpanje, predvidevam da je gostejši in zato "težji" za črpanje. Kak je pa z toplotnim odvzemom , je boljši od vode ali slabši ?
1 2
Iskanje po temi