[stric]

Predvsem projektante pa tudi izvajalce sprašujem, ali upoštevate pravilo iz Evrokoda 8, ki za protipotresno gradnjo zidanih stavb med drugim predpisuje, da se vertikalne armiranobetonske vezi izvedejo na obeh straneh odprtin s površino večjo od 1,5 m2? To npr. velja za vse vratne odprtine večje od 75/200 ali okenske odprtine večje od 120/125.

[wolfram]

Po mojem mnenju je zahteva Evrokoda 8 prestroga. Tudi dr. Tomaževič je v Pririočniku za projektiranje gradbenih konstrukcij po Evrokod standardih zapisal, da bi zadostovalo postavljati vezi ob odprtine večje od 2,5 m^2. V Evrokodu 6 je podobna zahteva glede vpliva teorije 2. reda, vendar pa odprtina ne sme presegati 60% etažne višine. Torej za okna se jaz držim omejitve 2,5 m^2 površine odprtine, za vrata pa malo inženirske presoje - če je kratka stena, ne doprinese dosti k potresni odpornosti, zato tudi vez nima nekega smisla. Če je stena daljša, ob vrata vsekakor predvidim vez. Ni nujno, da je vez popolnoma ob vratih; lahko je zamaknjena npr. 50 cm stran, če je tam ravno stik s prečno steno.

Težava je pri hišah, ki imajo že tako ali tako premalo sten ali pa prekratke. Tam je šele veselica.

[cameron]

Današnji predpisi za gradnjo stanovanjskih hiš, so za moje pojme preterani...
Kmalu bo cela hiša betonska.
V mojo hišo (240m2) smo do sedaj vgradili 120m3 betona in juhuhu železa.

[ttomi73]

Pomeni da si tudi ti ziheraš in pričakuješ še nadaljnih 250 let življenja.

[KeCko]

Določilo za vezi ob odprtinah velja za nosilne stene, ki prevzemajo horizontalne sile v primeru potresa. Poleg tega določila je še malo morje drugih določil, lahko pa z analizo konstrukcije dokažeš, da te vezi niso potrebne. Po mojem mnenju lahko tudi celo steno čeprav je pozidana pač tretiraš kot odprtino seveda, če zagotoviš ostalim zahtevam po % površine nosilnih sten napram celotni površini. Kar pomeni, da nikakor ne tako kot na drugi skici.

[wolfram]

Analiza zidane konstrukcije, na katero KeCko verjetno misli, je izredno zapletena, saj se zid obnaša nelinearno, poleg tega je tukaj še interakcija z AB vezmi itd. Za večje projekte se morda splača, za enodružinske hiše pa nikakor.

To zaenkrat še ni smiselno, zato so v standardih navedeni poenostavljeni postopki. Za enostavne zidane hiše je v Evrokodu npr. predstavljen postopek, katere kriterije mora stavba izpolnjevati, da se tretira kot enostavna in potem dodatna potresna analiza ni potrebna.

Pravila izhajajo iz več desetletij raziskav na manjših modelih zidov in tudi na celotnih stavbah na potresnih mizah. Ta pravila niso izmišljena - so znanstveno podprta, temeljijo pa na določenih predpostavkah. Inženir lahko vedno računsko dokaže, zakaj je nekaj upošteval ali zanemaril.

Postopek običajne analize zidane konstrukcije pa je tak, da se potresno silo porazdeli na stenske segmente glede na togost in ekscentričnost centra togosti z upoštevanjem toge medetažne diafragme, nato pa se vse (nosilne) stenske segmente preveri glede na odpornost na horizontalno obtežbo pri določenem nivoju osne sile. Pri tej analizi lahko seveda določene stene zanemariš, a ponavadi jih je premalo in ne preveč. Iz analize lahko tudi ugotoviš, ali se v vert. vezeh pojavljajo nategi. Vendar ni to edina funkcija vezi. Ne reče se zaman temu sistemu "povezano zidovje". Pri potresu vogali sten brez vezi razpadajo in odpornost zidu hitreje pade.

[JaBK]

Mi imamo tako, levo in desno od oken so betonski stebri. Zakaj in tako, se jaz ne spoznam. Tako je bilo v projektu, najbrž po kakem standardu in tako se je naredilo. Celokupno je šlo pa v hišo 93m3 ( od tega 3m3 za štenge) betona in preostanek do 167,5m3 je iz opečnatih in betonskih ceglov (slednji v kleti) za K+P+M hišo neto površine 235m2 + 20m2 galerije. od tega je 1,5m3 opečnatih sten nenosilnih. je pa dolga in ozka hiša. če ta podatek komu kaj pove.