PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Rebrasta inox cev v zalogovnik

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
V zalogovnik cca 3000l bi najraje postavil rebrasto inox cev za SV. Sedaj je pa kar nekaj vprasanj.
1.Kako dolgo in kaksen presek?
2.po celi visini zalogovnika?Kako jo fiksirati na visino? Razmisljam da bi v notranjosti zalogovnika naredil kar neko lojtro iz armaturne mreze. Zalogovnik je zaenkrat brez pokrova in je premera 1.2m.
3. Najbrz obstajajo kaksni fazonski kosi katere na notranji strani navarim na zalogovnik,potem pa na njih prikljucim rebrasto cev v notranjosti,na zunajni strani pa dovod in odvod.
4. Kje kupiti tako cev.
#2
Če boš dal inox v pocinkan zalogovnik, boš imel probleme z galvanskimi tokovi :!:
#3
Ni pocinkan. Vsaj videti ni (6mm plinska cisterna).
kaj pa ce SV pred in potem tece po pocinkani cevi ?
#4
Vmes moraš dati električno neprevodni vmesnik, da prekineš el.tok.
#5
Ne vem zakaj kompliciraš. Okrog tega zalogovnika naviješ bakreno cev in nato "oblečeš v izolacijo".
#6
Po bakreni cevi najbrz ni dobro imeti pitno vodo. Da ne govorim o drugih detajlih.
#7
Madonca, a turško kavo skuhano v bakreni đezvi pa piješ?
Vsaka STČ ima bakreno spiralo, pa ti je tudi vse OK?
Medeninasti (zlitina bakra in cinka) priključki, ventili, na vodovodni instalaciji so ti tudi OK?
Pa polenta iz bakrenega kotlička je najboljša.....

Seveda ni vsaka bakrena cev dobra za sanitarno vodo.
Načeloma so to cevi iz 99,9% bakra.
Npr:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.stern.si/Ponudba/Bakrene-cevi">http://www.stern.si/Ponudba/Bakrene-cevi</a><!-- m -->
(Sanco)
#8
Hm si mi dal misliti. Tudi zganje tece po bakru ( nic drugega ni ustrezno).
Sicer pa sploh ne pijem kave. stc tudi nimam,polento pa kuham v inox ali emajlirani posodi.
#9
No poanta je bila, da se baker uporablja tudi za kuhanje in tako si me z žganjekuho spomnil tudi na pivovarje.....
Skratka če je tam dobro, potem je dobro tudi za sanitarno vodo.
#10
Menda so škodljivi ''oksidi'' ki se razvijejo. Vsaj tako je na strehi in uporabi deževnice. Drugače pa če nekaj nekje uporabljajo še ne pomeni da je nujno neoporečno. Je tudi cel kup stavb pokritih še s salonitkami. Smile
#11
Bakrena streha je popolnoma nekaj drugega, saj je v stiku z zrakom in smogom. Zato nastanejo bakrene spojine, ki niso ravno "blagodejne".
V ceveh tega ni in poleg tega zelo hitro nastane tanka plast vodnega kamna, ki deluje kot zaščita.

PS: S temi salonitkami je en kup nerazumevanja. Salonitna streha nikomur ne škoduje, dokler jo ne tikaš. Deževnica, ki bi jo lovil na salonitni strehi je tudi popolnoma uporabna, vsaj kar se tiče salonita. Ta je namreč škodljiv, le če azbestna vlakna vdihavaš. Če bi jih popil z vodo, ni nobene škode. Pravzaprav, verjetno nihče ne ve koliko kilometrov salonitnih vodovodnih cevi je še v uporabi........
#12
Tvoji in moji "kuharski lonci" so tudi v stiku z zrakom.
Mater smo takoj zajadral v drugacno cev
predlog za elektricno neprevoden del/ spoj prosim?
#13
No saj se strinjam,
Sem tudi že videl bakrene cevi med bojlerjem in pipo, pa se mi je zdelo hecno. Kolega vodovodar se bakra za pitno vodo boji kot hudič križa.... Smile.

In kako bi se bakrena cev, takšna primerna za uporabo sanitarne vode, obnesla kot izmenjevalec v zalogovniku deževnice? Mislim predvsem na vpliv na deževnico?
#14
@Hanzi
Neka podložka iz neprevodnega materiala, ki bi znotraj zalogovnika električno ločila INOX od železa.
Mislim da bi teflon bil najbolj primeren.
Poleg tega bi uporabil tudi manganovo anodo (dolgo za STČ)
#15
Cakaj,to velja tudi za inox in navaden zalogovnik(nepocinkan)?
aha zato so v bojlerjih anode. V bojlerju se sreca tekocina iz bakrenega kolektorja,inox cevi do bojlerja,pocinkane in aluplast cevi po kateri tece sanitarna,pa najbrz sem se kaj pozabil.
Neprevodna podlozka ne vem ce je OK,ker tok lahko tece po objemki (holandec...)najbrz. Enostavno bi moral dati en kos alkatena ali podobno. Tam pa je najbrz temperatura problem.
1 2 3
Iskanje po temi