PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Nizkoenergijska in pasivna gradnja Troslojna vs dvoslojna zasteklitev - zim. energ. bilanca

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Vprašanje je, ali se na določenih lokacijah in primerih dvoslojna zasteklitev bolj splača in sicer izključno iz stališča energijske bilance v času ogrevalne sezone?

Pri steklenih površinah pride predvsem do dveh vrst prehoda toplote oz. energije:

1. Toplota gre iz hiše, če je znotraj topleje kot zunaj.
Kako hitro se toplota izgublja, je sorazmerno s koeficientom toplotne prehodnosti stekel Ug.

2. Sončna energija skozi steklene površine prehaja v notranjost.
Vsa sončna energija, ki pade na steklene površine, ne doseže notranjosti, saj se jo del takoj odbije, del pa drugače izgubi. Koliko sončne energije doseže notranjost, se označuje s koeficientom g.

Troslojna zasteklitev ima navadno višjo toplotno izolativnost oz. manjši koeficient Ug, zato so toplotne izgube manjše kot pri dvoslojni zasteklitvi. Po drugi strani pa dvoslojna zasteklitev navadno prepušča več sončne energije v notranjost, saj ima višji koeficient g. Kaj prevlada, je odvisno od lokacije. Vprašanje je, ali takšne lokacije, kjer bi bila dvoslojna zasteklitev ustreznejša iz stališča energijske bilance v ogrevalni sezoni, obstajajo v Sloveniji.

Z računanjem tega nimam veliko izkušenj, zato nisem prepričan, da v nadaljnjem izračunu ni napake.

IZRAČUN:
Izgube skozi steklene površine v ogrevalni sezoni lahko zapišemo kot:
a*Ug
Sončne dobitke pa kot:
b*g
Kjer sta a in b faktorja, odvisna od lokacije, Ug in g pa lastnosti stekel. Energijska bilanco v ogrevalni sezoni lahko tako zapišemo kot:
Bilanca=b*g-a*Ug
Če je bilanca pozitivna, pomeni, da je bilo v sezoni več sončnih dobitkov kot izgub skozi steklene površine.

Vzemimo troslojno-A in dvoslojno-B zasteklitev. Če predpostavimo, da je bilanca za oba tipa stekel pozitivna, ju lahko zapišemo z naslednjimi neenačbami:
A: b*g1-a*Ug1>0
B: b*g2-a*Ug2>0

Predpostavimo, da je energijska bilanca B višja od energijske bilance A, oz. da se dvoslojna zasteklitev bolj splača kot troslojna. Če odštejmo A-B, tako dobimo naslednjo neenačbo:

b(g1-g2)-a(Ug1-Ug2)<0

Če neenačbo nekoliko preuredimo, dobimo najprej:
b(g1-g2)<a(Ug1-Ug2)
Koeficienta a in b sta vedno pozitivno, razlika (g1-g2) pa je vedno negativna, če predpostavimo, da dvoslojna zasteklitev vedno prepušča večji delež sončne energije kot troslojna. Tako dobimo naprej:

b/a>(Ug1-Ug2)/(g1-g2)

Kadar zgornja neenačba velja, se dvoslojna zasteklitev bolj splača kot troslojna. Obe zasteklitvi se enako splačata, ko je zgornja neenačba enačba. Če v tem primeru izrazimo koeficient b, dobimo:

b=a*(Ug1-Ug2)/(g1-g2)


Vzemimo sedaj, da je sončnih dobitkov x krat toliko kot toplotnih izgub skozi trislojno zasteklitev. Tako velja naslednja enačba.

b*g1=x*a*Ug1

Faktor b v enačbi izrazimo s prejšnjo enačbo (s tem dosežemo, da sta trislojna in dvoslojna zasteklitev izenačeni) in dobimo:

a*g1*(Ug1-Ug2)/(g1-g2)=x*a*Ug1

Vidimo, da se lahko faktorja a znebimo, če enačbo delimo s tem faktorjem. Absolutna vrednost izgub in sončnih dobitkov torej ne vpliva na rezultat. Sedaj izrazimo faktor x, pri katerem sta dvoslojna in trislojna zasteklitev izenačeni:

x=g1*(Ug1-Ug2)/(Ug1*(g1-g2))

Pri tem x sta obe zasteklitvi izenačeni oz. imata enako energijsko bilanco.

Vzemimo dva tipa zasteklitve z običajnimi koeficienti Ug in g:
A-troslojna: Ug1=0.7W/m2K, g1=0.5
B-dvoslojna: Ug2=1.1W/m2K, g2=0.7


x, pri katerem sta obe zasteklitvi izenačeni, je torej enak:

x=(0.5*(0.7-1.1))/(0.7*(0.5-0.7))=1.43

Če je torej sončnih dobitkov čez trojno zasteklitev vsaj 1.43 krat več kot toplotnih izgub, se običajna dvoslojna zasteklitev bolj splača kot običajna troslojna.
#2
okno prepušča cca 90% svetlobe v notranjost. razlika je pa zanemarljiva med 2 ali 3 slojnim steklom.
oz to velja za clearglass stekla. z raznimi low-e nanosi pridemo od 20% do 50% znižanja.
#3
@:Žiga:
Si ga dobro zaklobasal in večini bralcev nič povedal.
Priporočam: Naredi energetsko bilanco za povprečen celinski kraj in kurilno sezono ter najugodnejši (južni) in neugoden (severni) položaj okna. Računaj za konkretno dvoslojno steklo (povprečno) ter konkretno povprečno troslojno. To so skupaj 4 izračuni z rezultatom sezonske bilance +- xx kWh/m2 šipe. Okvirja ni treba zraven mešati, ima le negativno bilanco, enak tip enako ne glede na šipo. Lahko si privoščiš še enake 4 izračune za obmorski kraj.

Rezultati bodo vsem razumljivi.
Podatke za izračun tudi povej, da bo lahko posameznik sklepal za svoje razmere.
Nimam časa - sem v penziji!
#4
Pa zraven upoštevaj še kaj drugega kot golo statistiko.
V našem kraju smo pošteno sonce videli enkrat lani in kakor kaže, ga bomo spet neznano kdaj.
Pa smo načeloma na sončnem, brez meglenem mestu.

O pisanju korenja pa samo OMG!!?? Niti ene navedbe ni niti približno zadel.
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]  Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
#5
@korenje,

poglej si poste od @Vuego in @Gallolight
<!-- l --><a class="postlink-local" href="http://www.podsvojostreho.net/forum/viewtopic.php?f=8&t=16645&start=690">viewtopic.php?f=8&t=16645&start=690</a><!-- l -->

@Žerjavar, točen izračun toplotnih izgub skozi okna ni tako enostaven, ker je v času sončnih dobitkov temperatura stekla lahko višja kot temperatura notranjosti, zaradi izgub sončnih dobitkov, ki se absorbirajo v steklu. Poleg tega sem želel bolj splošen rezultat, neodvisen od lokacije. Ne rečem pa, da mogoče ni bolj enostavnega načina.
Kdor izračunu lahko sledi, ga lahko preveri in opozori na morebitne napake.Vsak pa lahko razume zaključek na koncu, ali ne?
#6
Evo moje podatke.

Izhodišča
Aoken=54,8 m2,
TFA=155,1 m2
hiša 8,5*12,5 je zarotirana za 43°
metodologija PHPP za Ljubljano, solarni in temp. podatki po Ekoskladu

Koda:
g Ug Izgubaunichr("91")kWh/aunichr("93") Dobitki unichr("91")kWh/aunichr("93") Bilanca unichr("91")kWh/aunichr("93") Letno/m2 0,5 0,7 4179 7334 2962 19 0,7 1,1 5497 10166 3011 19 0,6 0,6 3524 5958 2294 15 0,5 0,5 3219 4992 2489 16

Komentar:
prodajalci oken v glavnem prikazujejo Ug, ne pa faktorja g in zaradi tega ponujajo za "top" varianto g=0,5, Ug=0,5, kar se izkaže da ni čisto res.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")arhimunichr("46")si/reference/]arhitekt[/url]
#7
Po mojih izračunih je energijska bilanca na sončnih legah zelo podobna, zato sem vzel dvoslojna. (rad imam svetlo).

Podlaga moji odločitvi:

Določitev za dvoslojna:

Pri moji novogradnji sem se odličil za 2slojna z TGI. Od 40m2 stekel jih imam bolj ali manj na jug 30m2. Hiša je na sočni legi, kjer je tudi pozimi sonce. Pri dvoslojnih na J je enerijska bilanca boljša od troslojnih(če nisi ravno v megli celo zimo), 2slojna prepuščajo 10% več vidne svetlobe in krila so lažja.

Izračunal sem, da je za teh 10 m2 severnih oken razlika na letnem nivoju v ogrevanju 150 kWh, kar pri TČ pomeni 5 €.

Sedaj pa worst case, 40m2 oken na sever, izračunane energijske izgube za ogrevalno seznono:
2slojna: 40m2 * 1,29Uw * 24ur * 22C * 120dni = 3 269 376 W
3slojna: 40 * 1,05 * 24 * 22 * 120 = 2 661 120 W
Razlika je 608kWh * 0,1€ / 3(COP) = 20€.


Primer strani za izračun razlik v oknih:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lesko.si/nasveti.php?id=6">http://www.lesko.si/nasveti.php?id=6</a><!-- m -->

2 slojno + tgi:
Uw,BW 1.29 W/m2K
Uw 1.29 W/m2K - faktor celotnega okna
Uw,eq 0.7 W/m2K - severna orientacija (bilanca U-vrednosti)
Uw,eq -0.2 W/m2K - južna orientacija (bilanca U-vrednosti)
Uw,eq 0.27 W/m2K - vzhodna/zahodna orientacija (bilanca U-vrednosti)

3 slojno + tgi
Uw,BW 1.05 W/m2K
Uw 1.05 W/m2K - faktor celotnega okna
Uw,eq 0.58 W/m2K - severna orientacija (bilanca U-vrednosti)
Uw,eq -0.15 W/m2K - južna orientacija (bilanca U-vrednosti)
Uw,eq 0.23 W/m2K - vzhodna/zahodna orientacija (bilanca U-vrednosti)


Za dober argument pa bom vzel še Uw= 0,7 , kar je pri jelovici verjetno najdražje okno za pasivne stavbe Jelopasiv, 140*140 dvokrilno stane 1.000€, navadno jelotech pa 400€, faktor cene torej 2,5.

Zgube pri worst case, vsa okna na sever:
2slojna: 40m2 * 1,29Uw * 24ur * 22C * 120dni = 3 269 376 W
3slojna: 40 * 0,7 * 24 * 22 * 120 = 1 774 080

Razlika je 1495 kWh * 0,1€ / 3(COP) = 50€ na leto.

Moj realen scenarij z 10m2 oken na sever je še vedno le 13€ na leto razlike, in to najdražja okna proti običjanim.

Razlika v investiciji je torej čez palec mojih 12.000€ proti 30.000€ . Tudi če se energija podraži za 2x in je razlika 26€ na leto, bom čakal
18 000 € / 26 € = 692 let
da se mi povrne investicija.
#8
Prednost tro slojnih je lahko tudi v tem.
Včasih premalo prezračiš stanovanje. Pri dvoslojnih imaš v zimskem času zjutraj na dnu stekla kapljice vode, ki jih je treba s krpo obrisat, da ne steče vse po oknih in na polico. Pri troslojnih tega ni.
In to je zame zelo moteče zato sem osebno pristaš troslojnih.
Cene pa dvomim da so toliko različne, firme malo izkoriščajo.
Cene stekel pa so nekje za podjetja, dvo slojno 25 eur m2, troslojno 40 eur m2.
#9
evo moje kalkulacije. Nekaj sem že v tisti temi napisala, zdaj pa še za dvoslojno varianto, pa čisto na koncu še, če po domače rečem, koliko litrsko hišo dobim...

gre zgolj za izračune. najlažje jih je takole 6 narediti. Hišo imamo mi obrnjeno na vzhod, naša variatna je prva v izračunih. Spodnja trojka pa so izračuni, če bi našo hišo zarotirali za 90 stopinj in jo tako usmerili na pretežno na jug, kar se promovira dandanašnji. spreminjala sem samo stekla navpičnih oken. strešna so tista top od veluxa z 0,5 stekli, okvirji oken povsod enaki in pa seveda vse ostalo enako.

[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?2d/jU/2ucmtCgF/kalkulacijeunichr("46")png][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/2d/jU/2ucmtCgF/kalkulacijeunichr("46")jpg[/img][/url]

nema pasivne gradnje z dvoslojnimi, so rekli...
nema pasivne z orientiranjem narobe, so rekli...
pavšalno vse po vrsti, vzelo mi je pa 5 min, da sem tole prepisala iz PHPP.

Če projektant že enega naredi, potem je res poceni dodana vrednost, da se še s tem malo poigra in lažje svetuje investitorju pri izboru materialov, vsaj kar se energetske bilance tiče. to seveda lahko naredi tudi s količino in vrsto toplotne izolacije, izborom rekuperatorja in ni da ni... vse skupaj ajde pol urce dela, da se prihrani težke tisočake...
#10
Trislojna zasteklitev...če odmislimo energijsko bilanco, lom svetlobe, prepuščanja uv zarčenja, sevanja atomski delcev :wink: ...ima eno veeeelikansko prednost pred dvoslojnim:

Stekla se od znotraj NE ROSIJO (!) in folku gre to blazno na ku...in če bi jim prodajalci to na začetku povedali po večini noben več ne bi kupil dvoslojne zasteklitve.

(Sploh po blokih jim radi vsiljujejo dvo slojno steklitev).
#11
Res je.
[url=httpunichr("58")//wwwunichr("46")arhimunichr("46")si/reference/]arhitekt[/url]
#12
Rosijo se ne, vseeno pa se nabira v kotih okna par kaplljic. Vsaj meni si. Pa nimam nekih slabih troslojnih oken.
Res pa da je tega kondenza (kapljic) ful malo.
#13
žiga (Ug) toplotna prevodnost stekla ni isto kot sevalna prehodnost stekla. Jaz sem pisal o sevalni - tiste %.
#14
No, pa menda je neka razlika v zvočni izolaciji, a ne ?
#15
Ne, v zvočni izolaciji ni razlike.
Koliko konjev rabiš, da premakneš enega osla!!??
[Slika: 18-09-2024-14-01-01.jpg]  Verjeli ali ne, 570 ni dovolj!!!!
1 2 3 4 5 6
Iskanje po temi