[wasp83]

Spomladi imamo v načrtu obnovo centralne napeljave v 30 let stari enodružinski hiši. Trenutno stanje:

-centralna kurjava na štedilnik, ki je v kuhinji
-en ogrevalni krog, na katerem je 10 radiatorjev v 3 nadstropjih
-dva bojlerja za SV
-krušna peč

Želja in ideja je nekako takšna:

-nov kotel ustrezne moči na drva v novi kurilnici (še ne vemo, ali bo kotel navaden ali uplinjevalni)
-nov dimnik zunaj ob steni (troslojni)
-zalogovnik (verjetno 2x1000 l zaradi nizke višine stropa)
-mogoče montaža termostatskih ventilov (prosim za nasvete)

Cevi so sedaj izpeljane iz štedilnika v kuhinji. Želja je pustiti večino cevi in z čim manj posegi v sobah priklopiti nov kotel na že obstoječo napeljavo. Dodali bi še 3 radiatorje, tam kjer jih sedaj ni - garaža in dve sobi v mansardi, ki sta še v izdelavi.

Je možno nov sistem priklopiti v enega izmed radiatorjev, ki je sedaj med zadnjimi v obstoječem ogrevalnem krogu? Ta radiator je najbližje lokaciji, kjer bo nov kotel. S tem bi bilo najmanj dela in posega v stanovanje. Kako je potem s pretokom vode, debelinami cevi...?

Se lahko obstoječa bojlerja za SV obdržita? Stara sta 15+ let. Ali je bolj smiselno SV rešiti kako drugače? Kako obdržati štedilnik v kuhinji? Seveda se nanj nebi več kurilo, kot sedaj, ampak samo občasno. Krušna peč bo ostala, kot je.

Nisem še poklical nikogar na ogled, zato tukaj prej vprašam za mnenja in nasvete. Vem, da so nekatera vprašanja mogoče čisto osnovna, za kar se že vnaprej opravičujem.

Še nekaj glede izoliranosti hiše. Nova troslojna okna, nova 12cm fasada na staro 5cm, skupaj torej 17cm, nova streha z zračnim mostom. Pol mansarde je končane, pol še neizdelane. Se zavedam, da so velike izgube skozi ploščo v mansardi, ker še na tem delu ni estriha.

Hvala za odgovore.

Prilagam sliko trenutnega stanja, kjer gredo cevi iz štedilnika, vem da ni najboljša.

[url=httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/?1p/da/2uD5KGwV/2013-04-3023-47-42200unichr("46")jpg][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/t/1p/da/2uD5KGwV/2013-04-3023-47-42200unichr("46")jpg[/img][/url]

[casar]

Za začetek moram reči, da mi nikakor ni jasno, kako je z vsem skupaj povezana krušna peč. Ne znam si predstavljati, kako bi s krušno pečjo grel centralno ogrevanje, še bolj pa ne obratno, kako bi s centralnim ogrevanjem grel krušno peč.

Ker je en zalogovnik skoraj vedno boljši od dveh, pri zalogovniku razmisli o po meri narejenem 2000 l primerne višine namesto 2x 1000 l. Seveda, če tistega širšega lahko spravis skozi vrata ali kjerkoli že skozi bi ga bilo potrebno spraviti in ga zaradi večje prekucne višine po potrebi lahko tudi prekucneš.

Termostatske ventile zelo priporočam, razen če se boš šel aktivne regulacije za vsak prostor/radiator posebej.

Priklopiti novi del v zadnji radiator je sicer možno, ampak tega raje ne delaj, ker je kar komplicirano in v primeru, da tam pri zadnjem radiatorju in dalje po kakšnem naključju nimaš debelih cevi, tudi delovalo ne bo kaj prida.

Če že, potem boš za vsak radiator potreboval svojo črpalko in svoj mešalni ventil. Takšne majhne lične črpalke sicer obstajajo, izgledajo in tudi namestijo se kakor termostatski ventili. Res pa nikoli niso bile mišljene za tako nenavadne rešitve. Z elegantnimi mešalnimi ventili z motornimi pogoni za montažo ob vsak radiator pa se bojim, da bolj slabo kaže.

Možno je tudi da mešalnih ventilov nimaš in potem tisto vročo vodo črpaš pač po potrebi. Bodo potem radiatorji namesto celi približno zmerno topli, na vrhu malce vroči, spodaj pa bolj kot ne mrzli.

Če mešalnih ventilov za vsak radiator nimaš, obstaja tudi rešitev, da se znebiš črpalk pri posameznih radiatorjih, oz. jih nadomestiš s termostatskimi ventili. Potem moraš na vsako stran linije pri štedilniku in pri novi kurilnici dati po eno črpalko, ki bosta črpali druga proti drugi, pri čemer mora ona pri štedilniku obvezno biti vedno, ko deluje, močnejša, tako da prevaga pritisk iz tiste pri novi kurilnici. Pri slednji mora biti vzporedno vezan še prelivni ventil, ki spusti vodo v nasprotni smeri, obvezno nastavljen tako, da črpalka pri kurilnici ne more premagati njegove upornosti, ona pri štedilniku pa ga lahko. Če potem štedilnik ne bo gorel, bo njegova črpalka ugasnjena, mešalni ventil pri njegovem povratku zaprt in ogrevanje radiatorjev bo potekalo z druge strani, kakor bi štedilnika sploh ne bilo. Ko štedilnik bo ogreval, bo njegova črpalka nastalo energijo odvajala v sistem. Če bo energije manj, kakor je potrebujejo radiatorji, se jih bo z vsake strani ogrevalo nekaj, če je bo več, bo štedilnikova črpalka povsem zadušila ono na drugi strani, višek vode bo pa preko prelivnega ventila tekel proti zalogovniku.

Za osnovo bi ti svetoval, da raje od tega copranja s priklapljanjem v zadnji radiator vzpostaviš eno glavno linijo, na katero paralelno obesiš novo peč, zalogovnik, štedilnik, ogrevalni krog radiatorjev in ogrevanje sanitarne vode. Kot napredno rešitev pa lahko tudi več ločenih priklopov na zalogovnik na različne načine.

Obstoječa bojlerja je možno obdržati, ti pa tega ne bi svetoval. Ogrevanje bojlerja iz zalogovnika je namreč strašno kilavo opravilo. Da ne omenjamo tega, če imaš obstoječa bojlerja tudi kje sredi one linije, ki bi jo rad obdržal in čim manj spreminjal. Raje si omisli ogrevanje sanitarne vode na novo z zunanjim toplotnim izmenjevalcem.

Štedilnik lahko obdržiš, s tem ni nobenega problema, le dobro moraš povezati vse skupaj. Kuriš potem tako peč, kakor štedilnik, kakor ti paše. Paziti moraš zgolj to, da je v sistemu dovolj prostora za energijo, ki bo nastala iz vseh prižganih naklad.

Glede na to, da nimaš v sistemu predvidenega nobenega kontroliranega vira energije, me skrbi, kaj boste potem, ko ne bo nihče ročno zakuril ne peči ne štedilnika, zalogovnik bo pa prazen. Boste na mrazu ob mrzli vodi?

Aleš

[wasp83]

Krušno peč sem samo omenil in nima nobene veze s centralno napeljavo.

Zalogovnik vem, da je boljše eden. Bi ga pa bilo verjetno treba dati delati po naročilu, ker 2000l je previsok glede na prekucno višino. Glede širine, kako ga dobiti v prostor, pa nebi smelo biti problema.

Torej termostatske ventile priporočaš, se bodo po vsej verjetnosti zamenjali z temi, ki so sedaj na radiatorjih.

Če torej naredimo glavno linijo iz nove peči, na katerem mestu bi jo bilo najbolje priklopiti na obstoječ sistem? Cevi so najdebelejše pri štedilniku in so potem postopoma tanjše. Pri tem zadnjem radiatorju je debelina cevi mislim da 1 colo, kar je verjetno premalo (trenutno nisem doma, da bi napisal točne mere). Torej mi tega ne priporočaš, da bi nov sistem priklopil na sedaj bolj kot ne zadnji radiator.

Kaj bolj priporočaš glede SV? TČ ali nov bojler? Poleti bi bilo potrebno zakuriti peč vsakih nekaj dni, v primeru TČ pa nič.

Glede štedilnika, da se ga lahko obdrži, te razumem. Nisem pa razumel zadnjega odstavka. Kaj misliš s tem, da ni predvidenega nobenega kontroliranega vira energije? To naj bi bila nova peč, trenutni štedilnik pa bi se obdržal, v kolikor bi bile kdaj kakšne komplikacije s pečjo. Kot nekakšen back up.

p.s. Mi lahko zaupaš, s katerega konca Slovenije si?

Hvala za nasvete

[Homer]

Novi sistem bi moral priklopiti nekje v bližini štedilnika (najdebelejše cevi)
V primeru istočasnega kurjenja peči in štedilnika boš moral poskrbeti, da nekje ne bo naredilo "bummm", zaradi tega ker bi ti nekaj zakuhalo, ali ker bi bil kak ventil zaprt.
Bojlerja za SV lahko obdržiš, a jaz bi ti raje svetoval raje STČ z dodatno spiralo za zimsko ogrevanje s pečjo. To sicer ni nujno, saj STČ zmore tudi brez tega, a če imaš lastna drva nekaj prihraniš. Kurjenje poleti in vzdrževanje 2000l tople vode po mojem ni smiselno.

[casar]

Zalogovnik vem, da je boljše eden. Bi ga pa bilo verjetno treba dati delati po naročilu, ker 2000l je previsok glede na prekucno višino. Glede širine, kako ga dobiti v prostor, pa nebi smelo biti problema.

Tole se bere, kakor da bi "standardni" (karkoli točno bi že naj tole pomenilo, saj vsak proizvajalec dela malo po svoje) 2000 l zalogovnik sicer imel prostor stati, le prekucniti ga ne moreš, pokončno pa na mesto spraviti prav tako ne. Če je tako, je zelo verjetno, da bi po meri narejen nekoliko nižji in toliko širši 2000 l zalogovnik spravil noter. Deloval bi sicer nekoliko slabše od "standardnega", bil bi nekoliko dražji, a še vedno bi deloval bolje od dveh 1000 l pa tudi cenejši od dveh takih bi zelo verjetno bil. Se vsekakor splača dobro premeriti in preveriti stvari.

Če torej naredimo glavno linijo iz nove peči, na katerem mestu bi jo bilo najbolje priklopiti na obstoječ sistem? Cevi so najdebelejše pri štedilniku in so potem postopoma tanjše. Pri tem zadnjem radiatorju je debelina cevi mislim da 1 colo, kar je verjetno premalo (trenutno nisem doma, da bi napisal točne mere). Torej mi tega ne priporočaš, da bi nov sistem priklopil na sedaj bolj kot ne zadnji radiator.

Po teoriji nekje na sredini obstoječega sistema, oz. verjetno za kak radiator proti sedaj zadnjemu. Točno je pa težko reči, ker je to odvisno od dimenzij vseh cevi, od tega kako dolgi so posamezni odseki (obstoječi in novi), kako in po kakšni poti se da kje zraven priti, v kakšnem razmerju se bo ogrevalo med novo pečjo in obstoječim štedilnikom, v kakšnem razmerju energijo potrebujejo posamezni radiatorji, ...

Priklop pri sedaj zadnjem radiatorju bi zaradi dimenzij cevi težko bil optimalen, čeprav v prid temu govori, da je to verjetno najlažje izvesti in ker bo verjetno večina energije prihajala iz tiste strani iz nove peči, iz zalogovnika pa v vsakem primeru. Če imaš tam res colsko cev, bi to bilo celo dovolj. Ampak to raje preveri, ker colska cev za en radiator je veliko, da ne rečem celo preveč, in to se je redkokje tako naredilo. Pa upoštevati kaže tudi tip cevi. Recimo colska železna cev zaradi večje hrapavosti površine ni enakovredna colski (no, 28 mm) bakreni.

Pa še nekaj. Kjerkoli bo že na koncu tekla povezava obstoječega štedilnika z novo kurilnico, ne pozabi tega dobro toplotno izolirati.

Kaj bolj priporočaš glede SV? TČ ali nov bojler? Poleti bi bilo potrebno zakuriti peč vsakih nekaj dni, v primeru TČ pa nič.

Nov bojler temeljnih in hudih problemov ogrevanja bojlerja iz zalogovnika ne bo rešil. Lahko sicer pomaga, če sta trenutna bojlerja neprimerna (npr. nizka in široka, toplotni izmenjevalec z majhno površino, ne po celi višini in podobno) in bi se nadomestila z dobrim bojlerjem (pokončen, toplotni izmenjevalec z veliko površino in po celi višini). Če je v obstoječih sedaj veliko vodnega kamna in podobne nesnage bi tudi glede tega menjava imela blagodejne vplive.

Moje priporočilo je, da toplo sanitarno vodo pripravljaš z zunanjim toplotnim izmenjevalcem, zalogo tople ogrevalne vode za njeno pripravo pa vzdržuješ na vrhu zalogovnika.

Toplotna črpalka je dobra stvar za dodati. Se pa moraš odločiti ali vzeti takšno, ki bo zmogla dobro ogrevati toplo sanitarno vodo in se ti potem poleti ni potrebno ukvarjati s kurjenjem drugih peči, pozimi pa pač da od sebe kar da, ali takšno, ki bo zmožna ogrevati tudi celo hišo takrat, ko ne bo nihče kuril peči/štedilnika na drva.

Obstajajo tudi sanitarne toplotne črpalke, ki izgledajo podobno kot bojler in so namenjene izključno ogrevanju tople sanitarne vode. Tudi to ni slabo. No, če boš šel v to varianto, potem vsekakor vzami tako z vgrajenim toplotnim izmenjevalcem, da lahko vodo v njej ogreješ tudi iz sistema centralnega ogrevanja. Je pa slednje potem pameto omejiti samo na tista časovna obdobja, v katerih gori katera od peči na drva ali ko ogrevanje prostorov ni potrebno, ne pa ogrevati sanitarne toplotne črpalke iz zalogovnika v obdobjih, ko je potrebno tudi ogrevanje prostorov.

Kaj misliš s tem, da ni predvidenega nobenega kontroliranega vira energije? To naj bi bila nova peč, trenutni štedilnik pa bi se obdržal, v kolikor bi bile kdaj kakšne komplikacije s pečjo. Kot nekakšen back up.

Kontroliran vir energije je neka stvar, ki jo regulacija v primeru potreb (ogrevanje nečesa potrebno, zaloge toplotne energije pa nikjer) vključi in iz njega dobi toplotno energijo ter jo izključi, ko toplotna energija ni več potrebna. Primeri tega so peči na plin in kurilno olje ter nekatere (predvsem manjše in inverterske) toplotne črpalke. Načeloma tudi peči na pelete in sekance ter preostale toplotne črpalke (sploh večje in on-off modeli), čeprav so to bolj slabo kontrolirani viri, saj bodisi po izklopu še precej časa proizvajajo toploto (peleti in predvsem sekanci) in podobno po vklopu hladne peči šele čez precej časa kaj dajo od sebe bodisi smo precej omejeni z možnostmi vklopov in izklopov (omenjene toplotne črpalke).

Peč na drva ni kontroliran vir energije, ker je regulacija v primeru potreb ne more kar prižgati, še prav posebej takrat ne, če prej nihče ročno vanjo ne naloži drv. Podobno regulacija tudi ne more ugasniti goreče peči na drva, če ugotovi, da dodatna toplotna energija ni potrebna. To, da na tem svetu obstajajo tudi avtomatske peči na drva, zdaj pustimo, ker tista velika postrojenja niso preveč primerna za ogrevanje ene hiše.

p.s. Mi lahko zaupaš, s katerega konca Slovenije si?

Sicer bo veliko ljudem čudno, ampak na to žal ne morem preprosto odgovoriti. Trenutno recimo Prekmurje pa tja do Maribora.

Novi sistem bi moral priklopiti nekje v bližini štedilnika (najdebelejše cevi)

To je malo verjetno najboljša izbira. Mogoče v primeru, če bi do tega enostavno prišel, do kam drugam pa težko in po dolgi poti. Ali če bi pretežni del toplote nastal v štedilniku, kar verjetno ne bo. Ali se večina toplote porabila tam takoj poleg, kar verjetno tudi ne bo.

V primeru istočasnega kurjenja peči in štedilnika boš moral poskrbeti, da nekje ne bo naredilo "bummm", zaradi tega ker bi ti nekaj zakuhalo, ali ker bi bil kak ventil zaprt.

Absolutno! Zato k vsaki peči posebej sodi varnostni ventil in to priključen tako, da ga z nobeno kombinacijo ročnih, motornih, nepovratnih in ostalih ventilov ni mogoče odrezati od pripadajoče peči. V nekontrolirane peči (drva) poleg tega sodi še varnostni toplotni izmenjevalec za prisilno ohlajanje peči.

Aleš

[wasp83]

Hvala vama za enkrat za vse nasvete in odgovore.

[Homer]

@casar
Novi sistem je prisiljen priklopiti nekje na obstoječem mestu. Tu so cevi najdebelejše, ki se potem proti končnim radiatorjem tanjšajo. Kakršenkoli drugi pristop, čeprav morda bolj optimalen zaradi dolžine cevi, pomeni modifikacije v napeljavi, ki pa potegnejo za sabo še kup drugih del.

[casar]

Homer, kateri je ta kup drugih del, ki bi jih priklop nekje na sredini potegnil za sabo, pri priklopu ob štedilniku ga pa ni? Rezanje dveh cevi in montaža dveh T-kosov tam vmes ter zaprtje dveh cevi ob štedilniku? Saj nekaj je, ne vem pa, če je to ravno celi kup.

Aleš

[cevko]

Nov sistem je treba priklopiti nekje pri štedilniku. Imam jaz podobno, kot je zgoraj na sliki. Šporhet v kuhinji in toplovodni kamin v dnevni sobi. Od kamina imam cevi čez steno in priključeno nad črpalko, ki poganja vodo iz šporheta. Potem pač imam en par ventilov pri kaminu in drugi par malo nad črpalko v kuhinji. Nato jih odpiram in zapiram glede na medij, ki ga bom uporabljal. Tako je pač najbolj preprosta rešitev za normalen denar.

[wasp83]

Smo še malo počakali s centralno, bo pa naslednjo sezono. Torej namen je nakako takšen:
- klasična peč (nagiban se k Valher CTK35kw [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")valherunichr("46")si/kotli-na-polena/stk[/url])
- zalogovnik 1200-1500 litrov odvisno od dimenzij (smo omejeni z višino)
- toplotna črpalka za sanitarno toplo vodo poleti

Obstoječ štedilnik bomo dali ven in tja napeljali cevi iz nove peči oz. zalogovnika. Tudi oba bojlerja bomo dali ven. In pa termostatske ventile na radiatorje.

Sem pregledal forum in ne najdem nikjer kašne debate o tej peči. Vse debate so o kombiniranem Valher kotlu drva/peleti. Ima kdo kakšne izkušnje s tem klasičnim kotlom? Mogoče kakšna alternativa , ki je boljša, lahko tudi za malo več denarja? Ne bomo pa imeli peči na pirolizo, tako da mnenj o teh pečeh ni potrebno pisati.

Hvala vam.

[jokovot]

Zakaj je bolje en HT kot dva?
V čem je problem?
Jaz imam dva zaporedno vezana in je med poljenjem razlike 8-10°C.
Na koncu se mi mešalni ventil odpre do kraja in mi drugega napolni na isto temperaturo kot prvega.Ko peč odgori sta zalogovnika od spodaj z enako temperaturo.
V čem je potem hakeljc?

[jani65]

Dosti jih ima po dva zalogovnika,ker praktično ni mogoča druga izvedba. Teorija je eno v praksi paš ne gre drugače. Mogoče pać mislijo na pasulj ,da je bol če se kuha v velikem kotlu. :wink:
Pravilno povezat pa bo delalo.
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.google.si/search?q=vezava+ve%C4%8D+zalogovnikov&espv=2&biw=1920&bih=955&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwir7s3o2cTJAhUKbRQKHX-tBkAQ_AUIBigB#imgrc=_">https://www.google.si/search?q=vezava+v ... gB#imgrc=_</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="https://www.google.si/search?q=vezava+ve%C4%8D+zalogovnikov&espv=2&biw=1920&bih=955&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=0ahUKEwir7s3o2cTJAhUKbRQKHX-tBkAQ_AUIBigB#imgrc=_">https://www.google.si/search?q=vezava+v ... gB#imgrc=_</a><!-- m -->

[picas55]

wasp83,
pametna odločitev glede TČ -SV.
Osebno pa bi si za regulacijo privoščil raje vremensko regulacijo, kot pa termostatske ventile.
Tudi pri dveh zalogovnikih (na izgube kaj dosti ne upliva) je ovira lahko samo denar ali pa pomanjkanje prostora.
Podatki o kotlu so bolj skopi, tako kar je videti, drva odgorevajo in se jih pravilno zakuri z vrha. Niti ni podatkov o velikosti nakladalnega prostora, kotlovska regulacija pa je omejena na temperaturo kotla, da o TDP niti ne govorimo izmenjevalne površine kot se za klasiko spodobi, verjetno pa zahteva nekaj več pozornosti kurjača kot navadni kotli.

[wasp83]

picas55
Malo imajo skrite te podatke, tukaj boš našel več:
[url]httpunichr("58")//praktikumunichr("46")si/wp/wp-content/uploads/2013/06/teh-navodila-kotel-stk-valherunichr("46")pdf[/url]
Bomo tudi mi mogoče dali 2 zalogovnika. Prostora je dovolj, le višine ni. Torej bolje 2x1000L kot pa enega recimo 1200L?
Zakaj boljša vremenska regulacija? S termostatskimi ventili imaš lahko v vsaki sobi drugačno temp., z vremensko se to verjetno ne da, so vsi radiatorji enako topli. Ali se motim? Koliko pa je približno cenovna razlika med term. ventili in vremensko regulacijo?
Ne vem kaj točno si želel povedati o TDP. Lahko malo bolj podrobno?
Kakorkoli, je tale peč verjetno boljša kot Viadrus litoželezna in podobne?

[picas55]

Na hitro preletel navodila, 85l nalagalnega prostora, dimni plini, če to resnično drži
sprejemljivi, jih je pa pametno nadzirat. regulacija primarca in sekundarca preko Samsona sicer posrečeno in pogojno sprejemljivo (ko kotel ne obratuje pride do ohlajanje kotla, če se veriga ne sname. Procedura pri dolaganju in prižiganju in odgorevanju pa kakor komu. Verjetno si tudi sam preletel priporočeno vezalno shemo, ki se je drži, zna pa biti strošek pritiklin dražji od vrednosti kotla.

Tudi z vremensko imaš lahko v vsaki sobi drugo temperaturo in sicer s pripiranjem oz z enkratno nastavitvijo spodnjih ventilov. Verjetno ne boš reguliral s sobnim termostatom delovanje OČ. Je pa na forumu ljubiteljski znalec ogrevanja z drvmi- aleks, kateri ti bo predlagal, verjetno več opcij, razumljivo z manjšim in večjim denarnim vložkom.