PodSvojoStreho.net Nepremičnine Nakup, prodaja in pravna vprašanja Služnostna pravica z direkcijo za ceste?

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Parcela meji na državno cesto. Ob pridobitvi GD smo morali dobiti tudi soglasje direkcije za ceste za gradnjo ob cesti oz. v meji varnostnega pasu.

Soglasje smo dobili in na koncu soglasja je tudi pisalo, da bo potrebno pridobiti še pogodbo o medsebojnih razmerjih v zvezi z ureditvijo cestnega priključka na državno cesto.

Preden smo začeli z izgradnjo, je izvajalec tudi javil na DC začetek del in prosil, naj pošljejo "pogodbno o medsebojnih razmerjih v zvezi z ureditvijo cestnega priključka na državno cesto".

Odgovor sva dobila po pošti, in sicer da jim manjkajo podatki za "ustanovitev služnostne pravice na nepremičnini". Potrebujejo cel kup podatkov kot so zemljiškoknjižni podatki nepremičnine, EMŠO, davčna številka, kopijo soglasja, podatke o projektni dokumentaciji ter načrt, iz kjer je razvidna natančna lokacija dovoza.

Nadaljnje piše, da bodo postopek sklenitve pogodbe o ustanovitvi služnostne pravice izvedli v skladu z "Zakonom o stvarnem premoženju države in somuupravnih lokalnih skupnosti". V skladu z 31. členom je obremenjevanje nepremičnega premoženja države s stvarnimi pravicami odplačno, zato bodo po prejemu vloge občino zaprosili za potrdilo o namenski rabi nepremičnine, na podlagi katere bodo pridobili cenitveno poročilo o višini enkratnega nadomestila za služnost na predmetni nepremičnini.

Po prejemu cenitve bodo izdelali pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice. Na njem bo napisan njihov račun na katerega bova morala nakazati enkratno nadomestilo za služnostno pravico in stroške cenitve.

Po prejemu potrdila o plačilu pa bova morala en izvod pogodbe še overiti pri notarju in plačali stroške vpisa služnostne pravice v zemljiško knjigo.

To je kaj novega, ali je neko nujno zlo, ki ga je treba urediti? Izvajalec je rekel, da bo to samo klasična pogodba, v kateri piše, da DC ni dolžna pozimi čistiti najinega dovoza ipd. Ne pa, da bova morala plačati neko enkratno nadomestilo, stroške cenitve in na koncu še overitev ter vpis v ZK.

Je imel kdo podoben primer? Kakšni so stroški cenitve in nadomestila? Kaj se zgodi, če v 8 dneh ne pošljeva vseh podatkov in s tem odstopiva od "pogodbe"?
#2
Joj kako komplicirajo - to je nemogoče!
So vama povedali koliko bosta morala odšteti za nadomestilo?
Stroški notarja niso veliki cca. 16,00 EUR.
#3
Ko smo urejali služnosti preko sosednje parcele (elektro, telekom, odmik od meje) me je koštalo z vpisom v ZK 260 €. Nikakor ni bilo zgolj 16 €.

Stroški nadomestila bodo verjetno znani, ko bo narejena "cenitev", ki jo bom seveda moral tudi plačat.

Zato se še enkrat sprašujem, zakaj je to sploh pomembno urejat? Brez tega mi ne dovolijo imeti dovoza do javne ceste? Res ni še nihče imel podobne situacije?
#4
O ja, tole pa ni poceni in tudi ne bo šlo drugače, kot da od njih zelo drago kupite služnost, če nimate že možnosti dostopa od drugje. Ne bi rad strašil, ampak poznam konkreten primer, ko se je plačalo lepo petmestno število evrov.
#5
Vou, vse to samo zaradi novega priključka na državno cesto :?
#6
Čaki, čaki - služnost za kaj? Ker sta v meji varnostnega pasu ali kaj?

Sicer je to drugo vprašanje ampak vseeno. Kako pa je urejen priključek? Zadovoljivo za Direkcije ali ne - ker delati ga bo potrebno na lastne stroške pod njihovimi pogoji? Karkoli delaš, se ustavi in počakaj, ker ko Direkcija pride do nekih svojih for, te to lahko košta več kot parcela.
#7
Parcela na eni strani meji na državno cesto. Iz parcele želimo na to cesto imeti priključek (dovoz), tako kot imajo 10m naprej in nazaj od parcele tudi sosedi.

Zato smo ob izdelavi PGD zahtevali soglasje za priklop na to cesto. Najprej smo dobili od njih "projektne pogoje". Arhitekta je popravil načrt na podlagi teh pogojev in še enkrat poslala na direkcijo za ceste.

Kmalu zatem smo dobili soglasje v katerem piše, da se soglasje izda ker so vsi projektni pogoji izpoljnjeni. Jim je pa treba javiti začetek in konec del, kar smo tudi naredili.

Čisto na koncu soglasja pa piše:

Pred izvedbo posega si je potrebno pridobiti pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo cestnega priključka na državno cesto, katero investitor sklene z Direkcijo RS za ceste.

Torej pred začetkom del smo jim javili, da bomo začeli z izdelavo in da naj nam pošljejo to pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij. Dobila pa sva neko zahtevo za ureditev služnosti, plačila odškodnine???, cenitve, overitve in vpisa v ZK.

Nikjer po internetu ne najdem podatke o tem. V ponedeljek jih pokličem, da razščistimo kaj točno želijo, ali pa je prišlo do kakšne napake (močno upam).
#8
Ker gre za državno organizacijo bi morali imeti za vsako svojo zahtevo kritje v zakonodaji.

Opcija - priklop na sosedov priključek?
#9
Ne to ni opcija.
#10
Tukaj nekaj najdeš o tem:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.dc.gov.si/si/storitve/gradnja/sluznostna_pravica/">http://www.dc.gov.si/si/storitve/gradnj ... a_pravica/</a><!-- m -->

zraven je napisano, kje v uradnem listu iskati vse o tem.
Spodaj pa obrazec.
#11
Smo imeli zelo podobno zadevo, in smo morali z DRSCjem , prvo urediti soglasje, potem pa smo od njih pridobili pogodbo (isto kot vi ) seveda so zaračunali tudi cenilca, urediti smo morali tudi vse ostale služnosti , z nekim sosedom smo si mejili in smo njihovo zemljo prečkali za 0,3m2 tako da smo tudi od njih morali pridobiti služnostno pravico.
Seveda pa smo jim morali plačati enkratno nadomestilo služnostne pravice mislim da je bilo kar nekaj denarja. (računajo po 02). Prvič so nam za 1 pogodbo za 16m2 računali okoli 360 evrov z cenitvijo, in v 2 pogodbi,smo razveljavili 1 in plačali za približno 31m2 še okoli 380m2 (v ceni so odšteli tiso iz prve pogodbe.

Vglavnem dokler se enkratno nadomestilo ne plača ni pogodbe.
#12
Sem klical na upravno enoto in na DRSC. Na upravni je rekla refentka, ki nama je izdelala gradbeno dovoljenje, da ne posegamo direktno na cesto ampak bomo dovoz delali po lastni parceli, ki pač meji na to cesto.

Na DRSC so rekli, da se ne znajdejo iz papirjev in da bodo kontaktirali najino projektantko. Še prej sem jo sam klical in mi je poslala izsek načrta, kjer je točno vidi meja in pa načrt dovoza. Vse skupaj sem posredoval naprej na DRSC, kjer sem dobil odgovor, da bodo vse preverili pri tistemu, ki je izdal soglasje. In kdo je to? DRSC...

Torej čakam na nadaljni razplet.
#13
To moraš rešiti, žal.
Sedaj, si že v neki obliki postopka (tudi brez) in če do česa na cesti pride in imaš črni priključek ni šale.
Samo ne komplicirati na priključku s kakimi robniki (sicer na svoji cesti), ker boste še znake kupovali.

Una ženska v upravni enoti naj gre kam drugam, ne loči ceste od cestišča, če je res izrekla, kar je napisano.
#14
Tudi sam imam trenutno tale problem. Dobil sem projektne pogoje in tudi potem soglasje. Sedaj pa se je pri podpisu te pogodbe zakompliciralo. Hočejo točno površino dovoza na njihovem zemljišču. Dovoz na parcelo je že urejen( poglobljeni robniki, delno asfalt). Kakšni bodo stroški? Ali se da to kako drugače urediti saj je že vse pripravljeno od zadnje obnove cestišča?
#15
Žal imajo podlago v zakonodaji. S priključkom na državno cesto boš zaradi navezave porabil, ne vem, cca 10m2? - na tem zemljišču moraš ustanoviti služnost. Gre za zemljišče od tvoje parcelne meje do fizičnega roba ceste. Ceste niso odmerjene po robu asfalta ampak malenkost čez. In ker je služnost na državnih/lokalnih zemljiščih odplačna - je to to. Zato potrebujejo natančne koordinate oz. izmero tega vmesnega zemljišča.

S temi forami je prvi začel ARSO. Recimo, drsc in pa tudi občine so morali za vse mostove, ki prečkajo vodotoke (ki so vsi v državni lasti, z njimi pa upravlja ARSO) in so jih obnavljali, plačati ARSO-tu. In to ne malo. Pri novogradnjah zacolajo avtomatično, pri obstoječih objektih počakajo na prvo obnovo, ki sledi. Recimo, pri obnovi 100 let starega mostu so morali plačati konkretno 5 mestno cifro.
Potem je sedaj začel to isto delati DRSC. Čakam še občine, saj imajo le te isto pravico (priključek na občinsko cesto), pa tega očitno še niso ugotovile.
Jim je to postalo en dodaten vir financiranja, predhodno jim je seveda država zagotovila pravno podlago.
1 2
Iskanje po temi