[hawkeye]

Kako se tega lotiti?
Lani so mi v Bauhausu dali neko črno zmes v tubi (podobno kot silikonski kit), s čimer sem zadelal (več tub), vendar je letos spet vse razpokano - verjetno zaradi večje suše.

A se kupi kje kakšna zmes, ki jo zagreješ in potem vročo zaliješ razpoke? Po moje bi to bilo bolje.
Z Ibitolom verjetno ni primerno ali ?

[papez46]

Zakaj ti poka asfalt - je eno vprašanje - pa ga pustiva.

Razpoke, ki so, pa je najbolje zaliti z namensko maso za zalivanje. To delajo na cestah.

Težava je v izvedbi. Zadeva je namreč treba kar konkretno segreti, potem pa še vročo vliti v razpoko. Firme imajo za to posebne kotle in brizgalne pištole, lahko pa to gre tudi z manjšimi "lijaki", ki imajo vgrajen zaporni čepek. Da ni posvinjano vse dvorišče. Pa z kremenčevim peskom je tako zalito fugo dobro potresti, da se preveč ne lima na podplate.

[Celvedis]

Zakaj ti poka asfalt - je eno vprašanje - pa ga pustiva.

Dokler ne bo tega ugotovil, je škoda vsake žavbe in evra.
Zalivanje razpok je smiselno IZKLJUČNO v primeru, ko do razpok pride zaradi staranja vgrajene asfaltne zmesi, t.j. otrdevanja bitumna zaradi oksidacije. To se pojavi šele po kakih desetih letih od vgrajevanja ali še kasneje. Seveda v primeru korektno izvedene vgradnje (ustrezen material + kvalitetna vgradnja). Za kvalitetno zalivanje je treba razpoke najprej porezkati oz. razširiti (običajno s rezkalnim svedrom), spihati s kompresorjem, premazati s prajmerjem in zaliti z ustrezno zmesjo. V lastni režiji pozabi.
Razpoke na dvoriščih se praviloma NE pojavljajo zaradi staranja ampak zaradi neustrezne podlage ali odvodnjavanja. Tu z zalivanjem ne rešiš nič, samo malo preložiš problem. V Sloveniji je 99% razpok na asfaltnih površinah posledica vzrokov, ki nimajo veze s staranjem.
Pa še to: suša na razpoke v asfaltu nima nikakršne vloge. Če pa bi jo že imela, je ta kvečjemu pozitivna zaradi stabilnejše podlage; vlaga v podlagi je načeloma velik minus za trajnost in nosilnost voziščne konstrukcije.

[vincent]

najalže to narediš s smolo..samo je vprašanje kje jo dobiti...verjetno pa se nahaja kot namenska stvar za zapiranje razpok na asfaltu t.i 'zalivke'. Povprašaj v kaki Mavrici...bi znali imeti (oz. vedeti zakaj se gre).

[dolsina]

Tisto, kar imajo cestarji je ''samo malo bolj črna voda'' mi je zagotovil znanec, ki to neposredno dela.

Jaz sem vzel en večji lonec (za odpis), noter pokonci postavil rolo izotekta, dolgo ene 30cm in zakuril. Sproti sem odlival zmes v ''fangel'' in zalival fugo med robnikom in asfaltom. Tega je že ene 5 let, brez sprememb. Seveda sem posipal s kremenčevim peskom.

[hawkeye]

Ta zadnji nasvet mi je kar všeč, po domače in preprosto. A izotekt se kar stopi?

Kej pa se kremenčev pesek dobi? Samo posipaš z njim ali še kaj pritisneš npr. s špohtlom?

[vincent]

aha..superca! Stopiš izotekt pa imaš kar rabiš (mi ni padlo na bučo)..kremenčev pesek imajo po gradbenih trgovinah - 'ta bela mivka' po domače....40 kil žakelj je par EUR...višek pa streseš na travo - ti bo hvaležna.

[dolsina]

Ta zadnji nasvet mi je kar všeč, po domače in preprosto. A izotekt se kar stopi?

Kej pa se kremenčev pesek dobi? Samo posipaš z njim ali še kaj pritisneš npr. s špohtlom?

Izotekt se stopi, ostane ti nezgorela osnova, kot neko platno, zato ga imej v kosu. Jaz sem namreč porabil neke odpadke in ti tisti koščki samo sranje delajo.

Mivko sem jaz dobil v drvarnici. :lol:

[hawkeye]

malo razmišljam, a ne dobim potem, ko stopim Izotekt, kar Ibitol?

ali je bolj gosto..?

[vincent]

ibitol je druge sestave..ti dobiš stopljeno smolo -> v tekočem stanju. Ko se ohladi bo trda kot pred segrevanjem. Pusti pri miru ibitol.

[lial]

Ibitol je razredčena bitumenska smola, ta pa je osnova za izdelavo Izotekta.
Če bi dobil samo bitumensko smolo, ki je smo jo včasih kupovali v Izolirki bi bilo verjetno prav tako v redu.

Edit: vidim da je že vincent odsvetoval Izotekt...

[Celvedis]

Zdaj pa resno, preden bo kdo doktoriral iz stvari o katerih se mu očitno niti ne sanja:
Ibitol [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fragmatunichr("46")si/dokumentacija/tehnicni%20listi%20slo/ibitolunichr("46")pdf[/url] je raztopina bitumna v topilu,
Izotekt [url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")fragmatunichr("46")si/dokumentacija/tehnicni%20listi%20slo/Izotekt%20V3unichr("46")pdf[/url] je steklena armatura, z obeh strani prevlečena z bitumnom.
Če stališ, gre za ISTO stvar (ne se zdaj obešat na polimere, nimajo tu veze)!

Smole, bitumenske smole ipd pa raje v gostilni pustite, če je v tehnični list na netu za sestavo materiala pretežko pogledat.

[lial]

Smole, bitumenske smole ipd pa raje v gostilni pustite, če je v tehnični list na netu za sestavo materiala pretežko pogledat.

Ne vem, kaj je narobe z izrazom 'bitumenska smola'?
Morda bi potem popravil še Wikipedijo:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitumen">http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitumen</a><!-- m -->

[Johan_R]

Jaz sem se oskrbel pri njih: <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.tahting.si/">http://www.tahting.si/</a><!-- m -->

[Celvedis]

Ne vem, kaj je narobe z izrazom 'bitumenska smola'?
Morda bi potem popravil še Wikipedijo:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitumen">http://sl.wikipedia.org/wiki/Bitumen</a><!-- m -->

Ja bi jo - v prvem odstavku ne drži:
1) "Bitumenska smola" ne obstaja
2) Katran nima veze z bitumnom, bitumen nastane pri destilaciji surove nafte, katran pri destilaciji lesa ali premoga
3) Uporaba katrana je pri proizvodnjio asfalta v Evropi prepovedana že vsaj 30 let (rakotvornost)

Naprej se mi niti brati ni dalo, upam da (vsaj na strokovnih področjih) zaupaš kakemu drugemu viru bolj kot Wikipedii, kamor lahko vsak napiše ravno kar mu pade na pamet.