[his ka]

Pozdravljeni!

1.
Nikjer še nisem zasledila, kako debel mora biti klasični - ročni omet, ki bo zadostil zrakotesnost pri opečnih zidovih.
Tisti ki imate zrakotesno opečno hišo z ročnimi ometi, prosim za pomoč.

Sicer imamo faže že narejene - okrog 1cm. Ampak še je možno dozidat, če je premalo.

2.
Poleg tega me zanima, ali je dovolj, če so zrakotesne doze samo v zunanjih zidovih. Po moje jih na notranjih ne rabimo, čeprav sem slišala tudi že nasprotno - da morajo bit povsod.

3.
Kako ste obdelali špalete pred vgradnjo oken - vgradnja na zunanji rob?
Ali jih je smiselno obdelat z XPS- om? Kakšne debeline? S čim se lepi?

4.
Kakšno RAL montažo oken so potem uporabili? Ali so trakovi na zunanji strani odporni na UV žarke? Hiša bo najverjetneje kakšno leto še brez fasade.


Toliko za enkrat. Za vsak koristen nasvet bom hvaležna.

[kremenckov ata]

Najbolj so mi všeč zrakotesni dimniki. Bi šel lažje popoldne z otrokom na sprehod. Če pa malo diši po pečenih klobasah v hiši,se pa ne sekiram. Sicer pa je zrakotesnost odvisna od matejala ne toliko od debeline. Pri ročnih ometih( apen, cement ilovnat pesek) ga na centimeter debeline ne dosežeš. Bo pa prvo leto brez oblekce na na hiši ob zadihtani hiši zelo zabavno. ( plesen in vlaga) :lol:

[polanc]

Debelina ometa ni bistvena. Tudi če bo debeline samo 1,5cm, pa bo omet lepo zaglajen in brez razpok, bo zrakotesen.

Problem pa so vsi preboji skozi omet; elektro doze, omarica za elektriko, omarica za talno ogrevanje, omarica za telekomunikacije, podometni kotlički za stranišče in preboji na tleh pod estrihom, kjer gredo cevi v steno (pod cevjo je vedno luknja).

Omet mora biti popoln od tal (od plošče) do stropa (četudi. je spuščen gips strop, mora biti omet do betonske stropne plošče). Ometana mora biti lukja za vse instalacijske omarice, preden se vgradi omarica, enako velja za kotličke.

Stene v mansardi morajo biti na vrhu obvezno zabetonirane z armiranobetonsko vezjo, saj zrak po steni najbolj prehaja navzgor.

Zrakotesne elektro doze pa so obvezne tudi na predelnih stenah, saj piha skozi vse predelne stene več metrov v prostor.

[Žerjavar]

Debelina ometa ni bistvena. Tudi če bo debeline samo 1,5cm, pa bo omet lepo zaglajen in brez razpok, bo zrakotesen.

- Ali je kaka povezava med zrakotesnostjo in paropropustnostjo?
- Zračna vlaga je v obliki pare (plin) in morda prehaja skozi materjale podobno (ali enako) kot zrak? Prav gotovo je razlika v sili (pritisku), ki ga poganja skozi materjal.

Vprašujem, ker obstojajo podatki za paropropustnost gradbenih materjalov. Za propustnost zraka pa podatkov še nisem zasledil.

[kremenckov ata]

Potem pa akrino emulzijo v škropilnico in tenkoslojno plastificiraj steno.

[polanc]

Debelina ometa ni bistvena. Tudi če bo debeline samo 1,5cm, pa bo omet lepo zaglajen in brez razpok, bo zrakotesen.

- Ali je kaka povezava med zrakotesnostjo in paropropustnostjo?
- Zračna vlaga je v obliki pare (plin) in morda prehaja skozi materjale podobno (ali enako) kot zrak? Prav gotovo je razlika v sili (pritisku), ki ga poganja skozi materjal.

Vprašujem, ker obstojajo podatki za paropropustnost gradbenih materjalov. Za propustnost zraka pa podatkov še nisem zasledil.

Večina gradbenih materialov ni toliko poroznih, da bi skoznje prehajalo "preveč" zraka. Izjema je npr. purpen pri oknih ali pa raztegljiv trak za RAL vgradnjo, ki se reztegne preko svoje nazivne debeline (če se naprimer trak namenjen tesnjeju špranje do 10mm, pa se raztegne na 30mm, na pogled ne bo nič narobe saj bo trak lepo zapolnil celotno špranjo. Pri meritvi pa lahko izmerimo prepih skozi trak do 1m/s, kar pri mini oknu 1*1m pomeni (1+1+1+1)m * 0,03m * 1m/s * 3600s = 432m3 prepiha v eni uri! Podoben problem se je že pokazal, le da je bil ta problem pri več oknih samo na vrhu okna. In hiša je prvič padla na testu BD.

Večji problem kot prehod nekaj zraka skozi sam material je prehod zraka skozi špranje.
Zrak prehaja zaradi tlačnih razlik, ki nastanejo zaradi razlike temperatur in vlage med hišo in okolico ali zaradi vetra. Nemci so naredili raziskavo, kjer so merili prehod vlage na 1m2 konstrukcije strehe, kjer je bila znotraj parna ovira z SD=10m, temperatura znotraj 20C, vlaga 50% (običajni pogoji v stanovanju), zunaj je bila temperatura 0C, vlaga 80%.

Pri nepoškodovani parni oviri je skozi parno oviro prešlo 1g/m2 pare v enem dnevu, pri parni oviri s špranjo 1mm pa 360g/m2 pare v enem dnevu.

Ker je tema debelina ometa še enkrat povem, da je zrakotesnost pri zidani hiši problem! Pri hiši iz neopor zidakov je praviloma zrakotesnost dobra, vendar šele ko je narejen tankoslojni omet znotraj in zunaj hiše. Pri hiši iz porobetona je zrakotesnost zidov zelo dobra že v osnovi (saj je zidak poln brez lukenj in lepljen po celotni površini), pokvari pa jo lahko slaba izvedba RAL vgradnje, elektro inštalacij in stropa v mansardi. Zrakotesnost hiše iz opeke pa je problem in vsakdo, ki želi tako hišo zgraditi zrakotesno (subvencije Ekosklada) se mora tega lotiti resno. Zunanje fasadne plošče s fasadnim slojem namreč niso zrakotesne. Zrakotesnost se doseže z ometom na zunanji strani pred polaganjem fasade in na vseh špaletah (predvsem pod oknom), ali zelo natančnim ometom znotraj in odbelavo vseh prebojev skozi omet (omarice za talno ogrevanje, elektriko, telekomunikacije, zrakotesne elektro doze, obdelava Geberit kotličkov..... Pa še opozorilo; sistem dryfix je precej slabši za zagotavljanje zrakotesnosti kot klasična opeka, saj zrak prehaja med vsemi vertikalnimi stiki opek.

[Žerjavar]

Ali je kaka povezava med zrakotesnostjo in paropropustnostjo?
- Zračna vlaga je v obliki pare (plin) in morda prehaja skozi materjale podobno (ali enako) kot zrak? Prav gotovo je razlika v sili (pritisku), ki ga poganja skozi materjal.
Vprašujem, ker obstojajo podatki za paropropustnost gradbenih materjalov. Za propustnost zraka pa podatkov še nisem zasledil.

Če je vprašanje citirano, sem pričakoval vsaj delni odgovor na to vprašanje.

[polanc]

Direktne povezave med zrakotesnostjo in paroprepustnostjo ni. Delno zrak prepuščajo vsi materiali tudi armirani beton, vendar so te količine zanemarljive v povezavi z zahtevami Ekosklada. Ekosklad dovoljuje 0,6 izmenjave neto volumna stavbe v eni uri (n50=0,6/uro).

Ta vrednost pa se bo do leta 2050 znižala na 0,2 izmenjavi (n50=0,2/uro). To vrednost je po mojih podatkih v Sloveniji dosegla samo Ytong hiša Posinek iz Šešč pri Preboldu.

Kot sem pisal v prejšnjem prispevku je večina napak pri raznih večjih in manjših špranjah in ne pri prehodu materiala skozi material.

[Žerjavar]

Direktne povezave med zrakotesnostjo in paroprepustnostjo ni.

Težko verjamem. Ali imaš kake argumente, da zrak (plin) prehaja skozi materjal drugače kot vodna para (plin). Ali morda vpliva velikost molekul: O2, N2, CO2 in H2O?

[polanc]

V bistvu sem mogoče prehitro odgovoril, ker se res nisem spustil na raven molekul. Nekoč sem našel neko preglednico, kjer je bil prikazan prehod zraka skozi različne materiale (armiran beton, les, PVC......) Iskal sem jo v gradbeniškem in strojniškem priročniku, pa je žal nisem našel. Je pa prehod zraka skozi vse materiale zanemarljiv.

Raziskano pa je, da pri parni oviri z SD10m, razliki tlakov 2Pa, razliki temperature 20C in razliki vlage 30% prehaja skozi dobro tesnjeno površino 1m2 1gram pare na dan, skozi špranjo debeline 1mm in dolžine 1m pa pri enakih pogojih 360g pare na dan.

Pomembno je da se zatesnijo vse špranje, tudi take, ki se ne vidijo.

[Žerjavar]

Raziskano pa je, da pri parni oviri z SD10m, razliki tlakov 2Pa, razliki temperature 20C in razliki vlage 30% prehaja skozi dobro tesnjeno površino 1m2 1gram pare na dan, skozi špranjo debeline 1mm in dolžine 1m pa pri enakih pogojih 360g pare na dan

Dragocen rezultat. Manjka pa podatek o špranji. Za materjal z Sd 10 m lahko vzamemo 10 cm litega betona ali pa 200 cm plinobetona. Ali je ta 1 mm (dolga 100 cm) špranja skozi beton ali skozi plinobeton?

[polanc]

Meritve so bile delane na prerezu strehe. Nad špranjo parne ovire je toplotna izolacija in sekundarna kritina.

Vrsta materiala,ki ima špranjo pa niti ni pomemben, saj zrak prehaja skozi špranjo in ne skozi sestavo materiala. In ta prehod zraka je problematičen.

Še primer iz prakse; merili smo zelo dobro pasivno hišo v Hočevju pri Krki, kjer je lastnik (po poklicu mizar) sam izvedel večino tesnjenja. Hiša je bila tesnjena zelo dobro, prelepljeno pa ni bilo le 20cm stika parne ovire. Ko smo prelepili teh 20cm špranje, se je rezultat na napravi izboljšal za 20m3/uro.

[Žerjavar]

Vrsta materiala,ki ima špranjo pa niti ni pomemben, saj zrak prehaja skozi špranjo

Moje vprašanje se ni nanašalo na vrsto ampak na debelino materjala, skozi katerega je špranja (luknja). Verjetno je razlika v pretoku zraka skozi enako špranjo v foliji 1mm ali v bloku debeline 50 cm.

[kremenckov ata]

Na koncu lahko zaključiš, da bodo konstrukcije bolje preživele tam, kjer je šlamparija standard kot tam, kjer je v konstrukciji ena napaka in se bo prehod pare enormno povečal.

[kremenckov ata]

Na koncu lahko zaključiš, da bodo konstrukcije bolje preživele tam, kjer je šlamparija standard kot tam, kjer je v konstrukciji ena napaka in se bo prehod pare enormno povečal.