Povsem jasno je prepoved ogrevanja z elektriko zapisana v členu 336 energetskega zakona EZ-1, ki bo imel obvezno uporabo od jeseni dalje:
Energetski zakon (EZ-1) - predlog, Javna obravnava do 25.7.2011, Ljubljana, 24.6.2011.
336. člen (toplota za ogrevanje stavb in pripravo tople vode)
(1) Vse nove stavbe in stavbe v katerih je izvedena večja prenova, ki predstavlja rekonstrukcijo, morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da se ogrevajo izključno iz obnovljivih virov energije ali iz sistemov daljinskega ogrevanja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se stavbe iz prejšnjega odstavka, ki so na območjih, kjer je v veljavnem lokalnem energetskem konceptu določeno kot območje plina iz omrežja, lahko ogrevajo tudi iz učinkovite soproizvodnje ali z novim kotlom na zemeljski plin z visokim izkoristkom, ki je dan na trg skladno s predpisi s področja okoljsko primerne zasnove proizvodov povezanih z energijo.
(3) Uporaba električne energije za osnovno ogrevanje ni dovoljena, razen za napajanje toplotnih črpalk.
Enako, le malo težje se najde prepoved v obstoječi zakonodaji:
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES Ur. l. RS, št. 52/10) in Tehnične smernice tega pravilnika omejujeta rabo električne energije za ogrevanje. Še bolj jasen je starejši a še vedno veljaven Pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode (Ur. l. SRS, št. 31/84), ki dovoljuje uporabo električne energije samo za “dopolnilno ogrevanje”, kot “osnovno ogrevanje” pa v primerih, “kjer ni možna uporaba primarnega energetskega vira za ogrevanje”. Še več, pravilnik še navaja: če se električna energija uporablja za osnovno ogrevanje, je praviloma treba uporabljati termoakumulacijske peči (TA) ali toplotne črpalke (TČ); samo za prostore s površino manjšo od 5 m2 je dovoljeno uporabljati “električne peči za neposredno ogrevanje”. Torej, če dokazano niso mogoči drugi energetski viri kot električna energija, lahko uporabite zgolj termoakumulacijske peči ali toplotne črpalke. Električnih radiatorjev, električnih panelov ali električnih sevalnih slik oz. skulptur ni dovoljeno uporabljati za ogrevanje, razen za dopolnilno ogrevanje ali za ogrevanje prostorov manjših od 5 m2. To velja za celo Slovenijo, razen za Ljubljano. V Ljubljani velja še malo strožji Pravilnik o načinu ogrevanja na območju Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS, št. 131/03 in 84/05). Ta namreč dovoljuje rabo električne energije le za dodatno ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode, če ni drugih tehničnih možnosti. Skladno s tem pravilnikom ni dovoljeno električno ogrevanje, kar velja tudi za električne radiatorje, električno talno ogrevanje, električne panele, sevalne slike in termoakumulacijske peči. Izjemoma je dovoljeno ogrevanje z električno toplotno črpalko.
Elektrika NI med cenejšimi viri ogrevanja ampak je med dražjimi. Cena ogrevanja je odvisna od cene energenta, dodatnih stroškov (prevoz, vzdrževanje, takse...) in izkoristka kurilne naprave oz. ogrevalnega sistema. Najdražji je UNP do 16 c€/kWh, elektrika (odvisno od dobavitelja) je 14 c€/kWh, kurilno olje je 12 c€/kWh, zemeljski plin je 10 c€/kWh, peleti so 6 c€/kWh, drva v zastarelem kotlu so 5 cE/kWh, sekanci so 3 c€/kWh, ravno toliko so tudi drva v sodobnem kotlu na drva (dvojno zgorevanje, prisilni vlek). Najcenejša je toplota iz daljinskega ogrevanja, če si doma v Velenju (okoli 3 c€/kWh), v Ljubljani pa okoli 5 c€/kWh. Nizka tarifa pri električnem ogrevanju znaša okoli 9 c€/kWh, jo bodo pa še ta mesec v večini podjetij podražili, podražitev bo preko 60% (vsaj Elektro Ljubljana). Seveda je k ceni ogrevanja potrebno prišteti tudi investicijo v ogrevalne naprave, pa tudi tukaj je elektrika med dražjimi (kljub temu, da je subvencionirana). Cene so približne, možna so odstopanja v obe smeri (zlasti navzgor), točne cene si izračunajte glede na ceno energenta in ostale stroške vašega dobavitelja in letni izkoristek ogrevalne naprave.