PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri primerjeva TČ voda-zrak, voda-zemlja

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Pozdravljeni,

Zanima me ena stvar. Vsi smo nad TČ VZ malo skeptični ko je temperatura pod - stopinj zelcija. Zanima me ena stvar, kolega ima TČ VZ ,je dal temperaturno sondo 10 cm vstran od voda, ki ga ima položenega v zemlji, že cel mesec mu kaže -5 stopij celzija, to pomeni da je zemlja okrog voda zmržena. Sedaj pa me zanima kolikšen je COP njegove TČ, in razmišljam Njegova V-Z leti že en mesec pod -5 stopinj, TČ pa V-Z pa ob takšnih temperaturah kot sedaj je dosti na boljšem kot opisana.

V čem je štos.

Spremljam porabo na tem forumu obeh tipov TČ, VZ in VZ, samo povprečno imajo VZ tisti, ki imajo hiško do 140 m2, njihova poraba pa res ne bi smela biti ogromna. istočasno imajo TČ VZ lastniki hiš s kvadraturo nad 200 m2, in pravtako njihova poraba ni velika napram tistim z manjšo kvadraturo.

Kaj se sedaj bolj splača?

Sosed ima golfa pa se pelje na morje s sedmnimi litri, drugi sosed pa z mercedesom pa mu pokuri dvanajst litrov.

Upam da ste me razumeli.

P.S:

Prečital sem vse objave na forumu.
#2
Zemlja-voda (in ne obratno) se sigurno bolj splača če imaš pogoje za to (prostor in ustrezna zemljina). Predpogoj za vse skupaj je pa itak dobro izolirana bajta.
211 konjev sreče v ovinkih...
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/P/Cm/2bVKGTTq/1/r53superchargedunichr("46")jpg[/img]
JOHN COOPER WORKS evolucija
#3
Saj sem približno razumel, ampak vseeno: ZV in ZV je zame eno in isto, pa čeprav enkrat Z pomeni zrak, drugič pa zemljo. Bolj razumljivo bi bilo, če bi pisal z besedama.
#4
Pri nekakovostno izvedenem zemeljskem kolektorju (premajhna površina, premalo cevi, neenakomeren pretok zank) je lahko poraba celo višja od zrak voda :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#5
Zdravo, tudi jaz sem v podobni situaciji. Sprašujem vse mogoče strokovnjake in zadnji odgovor je bil, da se glede na vse stroške skupaj, v trenutni situaciji najbolj splača ZRAK. Pri VODA naj bi bila potrebne velike raziskave tal in razna dovoljenja od države za izkoriščanje vod, pa vrtine, ki so tudi precej velik strošek. ZEMLJA tudi predstavlja visoko investicijo zaradi zemeljskih del in razvodov po veliki površini....

Če je začetna investicija v ZRAK npr. 5000€ nižja in imamo zato letne obratovalne stroške(poraba elektrike) 250€ višje, pomeni, da se za razliko v investiciji lahko grejemo približno 20 let.
#6
Jup... Kljub temu nekateri enostavno tega nočejo slišat... pa tudi sicer jih razumem,


Lep tipičen podoben slovenski podoben primer je kupiti novega Fenda za pol hektarja veliko nivo. Če ga hočeš ga boš imel, kljub temu, da si za 60.000 € lahko kupiš vso zelenjavo in meso za 100 let. pa kljub temu ga ima skoraj vsak "slovenski poljedelec".

Razlika je pa, če delaš v samogradnji.

Potem takem je cena lahko nižja od spodobne zračne, pa tudi veliko lažje jo je narediti (beri : precej podobni pogoji delovanja), ni defrosta...


l.p. Jože
#7
moje mnenje

Tč zemlja ima enak COP kot zrak sept do nov
dec do feb je zemlja v izraziti prednosti, sploh če filaš estrih z MT
mar in apr pa je zemlja v minusu (ker ima zemeljski kolektor nižjo temp kot zrak oz se regenerira)

sam bi se še enkrat odločil za zemljo predsvem zaradi prednosti pozimi.
#8
@bbs - Se strinjam z vsem napisanim,
@Ahil - že res, da se pri tvojih izračunih strošek pokrije šele po 20-ih letih,
pa vendarle ne moreš posploševati. V dobro zasnovanih sistemih zemlja /voda proti zrak / voda je to lahko krajši čas,

Nenazadnje ima zemeljska tč še eno prednost, ne rabiš imet "spomenika v obliki
velikega ventilatorja" pred ali za hišo...
#9
TČ zemlja-voda ali pa geosonda se ekonomsko gledano izplača samo tam, kjer so zunanji pogoji za zrak-voda zelo slabi (Brezovica, Podpeč, ljubljansko barje, nekateri predeli prekmurja) in še to samo zaradi vedno visoke relativne zračne vlage ob istočasni predpostavki večje porabe (višje temperature prostorov - nekaterim je 25°C minimalna bivalna temperatura in slabše izolirane hiše, velike površine in velike potrošnje tople vode). V vseh normalnih primerih sodobne gradnje v Sloveniji so ti sistemi popoln nesmisel. Nakladanja o nizkih porabah in velikih razlikah so naravnost smešna. Tisti, ki se vsakodnevno ukvarjamo s temi sistemi to vemo iz prakse. Tisto bahanje o zelo nizki porabi zemlja-voda nekaterih ne pove prav nič, saj imamo tudi sisteme zrak-voda z zelo nizkimi porabami, kot tudi obratno. Vse pa je na koncu ob pravilni instalaciji in nastavitvi sistema pogojeno s toplotnimi izgubami in načinom življenja stanujočih in njihovimi potrebami. Edino, kar govori v prid teh sistemov je samo goli zunanji izgled in morda občasna šumnost sistema zrak-voda, ter tam, kjer je potreba po energiji zelo visoka. Tam pa potem vsi ponavadi zaženete vik in krik, da se TČ ne izplača :roll:. Prav pri visokih porabah se TČ najbolj izplača. Pri pasivni gradnji pa je tisti, ki jo vgradi in bog ne daj še celo kako geosondo kreten. Oprostite ampak meni gre pri porabah do 25kW/m2 letno kako razmišljanje o vgraditvi neke super TČ pri 100 m2 bivalne površine kar lasišče pokonci.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#10
Telmos ne se razburjat Wink
#11
Nekako pogrešam termala Big Grin
#12
Citat:Tč zemlja ima enak COP kot zrak sept do nov
dec do feb je zemlja v izraziti prednosti, sploh če filaš estrih z MT
mar in apr pa je zemlja v minusu (ker ima zemeljski kolektor nižjo temp kot zrak oz se regenerira)

Nop, tudi septemeber - november je navadno povprečno zunaj na 5C in je tudi tam v prednosti. Slabša je povsod, kadar je zunaj temperatura pod cca 3C.

Če pogledamo letos januar, je bil recimo cca 2 tedna skupaj zunanja med -2 in -10, nato pa dva tedna podnevi celo 20C... Tako da si lahko vsak sam izračuna da tudi bila prednost v zračnih, medtem ko je bil december skoraj cel mesec po 0 in stem slabši za zračne.

Ne pozabit tudi bistveno cenejšo ogrevanje sanitarne vode izven grelne sezone, kjer so COP-ji tudi 2x večji.

Kot drugo, ne pozabit da zračna TČ porabi za cca 2 DC ventilatorja cca povprečno okrog 60W (odvisno od pogoev od 0 - 120W), medtem ko črpalka za premagovanje hidravličnega upora v zemeljskem kolektorju ali črpanje iz 20m globine porabijo celo do 800W. Te razlike navadno nihče ne vkalkulira v COP delovanja TČ medem ko so pri zračnih ventilatorji vedno vračunani.

Naj omenim da je povprečna poraba TČ v spodobni hiški okrog 700W/h kar je lahko celo manj kot porabi črpalka za transport vode !!!

Citat:Nenazadnje ima zemeljska tč še eno prednost, ne rabiš imet "spomenika v obliki
velikega ventilatorja" pred ali za hišo...

Res je da so zunanje enote "grde" in da pihajo. Je pa dejstvo da je lažje zamenjat ventilatorje na zunanji enoti kot prebito cev v zemlji, ter da je kompresor zunaj bistveno tišji kot v hiši Smile vse ima pluse in minuse Smile

l.p. Jože
#13
no g Telmos, ni tako hudo

da vas še malo dodatno razjezim, TČ zemlja lahko deluje skoraj samo na MT, TČ zrak pa takrat ko je zrak toplejši, torej podnevi na VT. Razlika med VT in MT je koliko je.

Predvidevam v prihodnosti (inteligentna omrežja) - kaznovanje prevelike porabe VTja, tudi za gospodinjstva. Zakaj? podnevi rabijo vsi elektriko, in je dodatno obremenjevanje omrežja nezaželeno, ponoči pa je zaželena enakomerna dodatna! poraba.

Ampak pri ljubljanski administraciji nikoli ne veš, vedno si kaj zmislijo da te dodatno obdavčijo samo za to, da si izplačajo višje plače v javnem sektorju. Kreativnost je tu neverjetna ... poglejte januarske položnice za elektriko, zato pa bo Akrapovič verjetno pobegnil iz Slo, samo to je že druga tema ...

Ampak za zaklučim debato: vedno najprej dobra izolacija, potem gretje ... res je kar pišete da v zelo zelo dobri NEH ali pasivni hiši ni potrebe po TČ, ampak navadno zračno gretje ali pa električno talno.
#14
bbs Napisal:TČ zrak pa takrat ko je zrak toplejši, torej podnevi na VT

Ni ravno tako.

Cena elektrike pade bolj kot pa COP - seveda do neke zunanje temperature. Za mojo Althermo sem si izračunal, da se mi bolj splača gonit jo v NT ponoči ob 0°C kot podnevi v VT ob +5°C. Katera je tista najnižja temperatura, do katere se to še splača delat, pa je odvisno od posameznega modela TČ, potreb hiše, akumulacije stavbe itd.

bye
#15
Da se vam da toliko preračunavat o tarifi in zunanjih pogojih ...

Al 300 ali 350 € na leto je pa res razlika Smile

Razen ob preobilici časa...
1 2
Iskanje po temi