12.3.2010 ob 08:59
Načrtujem gradnjo nizkoenergisjske hiše (montažna ali skeletna) in že nekaj časa prebiram razne članke in forume.
O talnem in stenskem gretju je bilo že veliko napisanega vendar se jih vedno primerja z radiatorskim orgevanjem, praktično nemogoče pa je najti kak spodoben članek ali forum o medsebojni primerjavi.
Zato začenjam novo temo. Nekaj stvari, ki sem jih izluščil iz podobnih tem in še več vprašanj, ki so se mi zastavila:
1. Stensko ima nekaj manjših slabosti kot je postavitev pohištva, obešanje slik in drugi posegi v stene. Če smo iskreni, tudi talno gretje ni povsem imuno na te zadeve. Verjetno ga nima smisla polagati pod kuhinjske omarice ali sedežno garnituro?
2. Stenko gretje naj bi imelo bolj optimalno porazdeljeno temeraturo, saj naj bi bilo človeško telo prilagojeno višji temperaturi pri glavi kot pri nogah. Do katere višine ima smiselno polagati registre? Verjent tja do neke običajne telesne višine 180cm, višje verjeno nima smisla?
3. Kar se tiče udobja in učinkovitosti razmišlam tudi takole. Če človek v prostoru stoji ali sedi ima proti stenam večjo površino kot proti tlom in torej lahko iz sten sprejme več toplotnega sevanja kot pa iz tal. Enako v bistvu velja za ležanje pred televizijo saj talnega gretja ne moremo vgraditi v sedežno garnituro. Če torej iz sten dobimo več sevanja, je potem lahko temeratura zraka za isto udobje nižja in tudi poraba manjša? Naj me kdo popravi če razmišljam narobe.
4. Tiso pa, kar bi bilo pa meni še najpomembnejše, pa je to, da naj bi imelo stensko ogrevanje boljšo odzivnost (manjša toplotna akomulacija, odsotnost lesenih oblog...). Nikjer pa nisem uspel zaslediti koliko boljša. Za talno večina ljudi govori o nekaj urah (od 2 naprej). Kakšna pa je pri stenskem gretju?
Ali je na primer toliko boljša, da se ob prisotnosti termoakomulacijskega kamina, splača imeti v sobi termostat, ki bi zagotavljal neko uporabno regulacijo, če zakurimo kamin? Ali lahko odzivnost še povečamo z večjo temperaturo vode, ki vstopa v stenske registre? Pri stenah namreč ni nevarnosti za zdravje kot je to pri pretoplih tleh.
Lahko kdo, ki se na te zadeve kaj bolje spozna da kak komentar ali pa še bolje, opiše kako svojo izkušnjo?
Večina, ki se odloča za stensko ogrevanje, da to le v kopalnico ali pa kot nek dodatek k talnemu. Jaz razmišljam ravno obratno. Primarno stensko in talno le tam, kjer ni dovolj sten (npr. kuhinja, kjer so za povrhu na tleh običajno še talnemu ogravnju prijazne ploščice, pa verjetno še kopalnica).
Po moji logiki bi to moralo zmanjšati tekoče stroške ogrevanja, izboljšati udobje in omogočiti regulacijo v povezavi s kaminom. Če sem, kje ornk zgrešu, bom zelo hvaležen, če me kdo popravi. Veliko vprašnje je tudi, ali se dražja investicija v stensko ogrevanje povrne?
Lp,
O talnem in stenskem gretju je bilo že veliko napisanega vendar se jih vedno primerja z radiatorskim orgevanjem, praktično nemogoče pa je najti kak spodoben članek ali forum o medsebojni primerjavi.
Zato začenjam novo temo. Nekaj stvari, ki sem jih izluščil iz podobnih tem in še več vprašanj, ki so se mi zastavila:
1. Stensko ima nekaj manjših slabosti kot je postavitev pohištva, obešanje slik in drugi posegi v stene. Če smo iskreni, tudi talno gretje ni povsem imuno na te zadeve. Verjetno ga nima smisla polagati pod kuhinjske omarice ali sedežno garnituro?
2. Stenko gretje naj bi imelo bolj optimalno porazdeljeno temeraturo, saj naj bi bilo človeško telo prilagojeno višji temperaturi pri glavi kot pri nogah. Do katere višine ima smiselno polagati registre? Verjent tja do neke običajne telesne višine 180cm, višje verjeno nima smisla?
3. Kar se tiče udobja in učinkovitosti razmišlam tudi takole. Če človek v prostoru stoji ali sedi ima proti stenam večjo površino kot proti tlom in torej lahko iz sten sprejme več toplotnega sevanja kot pa iz tal. Enako v bistvu velja za ležanje pred televizijo saj talnega gretja ne moremo vgraditi v sedežno garnituro. Če torej iz sten dobimo več sevanja, je potem lahko temeratura zraka za isto udobje nižja in tudi poraba manjša? Naj me kdo popravi če razmišljam narobe.
4. Tiso pa, kar bi bilo pa meni še najpomembnejše, pa je to, da naj bi imelo stensko ogrevanje boljšo odzivnost (manjša toplotna akomulacija, odsotnost lesenih oblog...). Nikjer pa nisem uspel zaslediti koliko boljša. Za talno večina ljudi govori o nekaj urah (od 2 naprej). Kakšna pa je pri stenskem gretju?
Ali je na primer toliko boljša, da se ob prisotnosti termoakomulacijskega kamina, splača imeti v sobi termostat, ki bi zagotavljal neko uporabno regulacijo, če zakurimo kamin? Ali lahko odzivnost še povečamo z večjo temperaturo vode, ki vstopa v stenske registre? Pri stenah namreč ni nevarnosti za zdravje kot je to pri pretoplih tleh.
Lahko kdo, ki se na te zadeve kaj bolje spozna da kak komentar ali pa še bolje, opiše kako svojo izkušnjo?
Večina, ki se odloča za stensko ogrevanje, da to le v kopalnico ali pa kot nek dodatek k talnemu. Jaz razmišljam ravno obratno. Primarno stensko in talno le tam, kjer ni dovolj sten (npr. kuhinja, kjer so za povrhu na tleh običajno še talnemu ogravnju prijazne ploščice, pa verjetno še kopalnica).
Po moji logiki bi to moralo zmanjšati tekoče stroške ogrevanja, izboljšati udobje in omogočiti regulacijo v povezavi s kaminom. Če sem, kje ornk zgrešu, bom zelo hvaležen, če me kdo popravi. Veliko vprašnje je tudi, ali se dražja investicija v stensko ogrevanje povrne?
Lp,

Dve ogrevalni temperaturi (talno/stensko), razporeditev temperature po višini je slabša, če imaš TČ, je COP manjši.
.


