[sablja]

Rad bi izoliral mansardno podstrešje na poševnini 15 cm med 16 cm špirovci in počez še 10 cm kamene volne. Na ravnem delu mansarde pa bi med 16 cm "cangami" položil 15cm in spodaj počez še 5 cm. Na preostalem delu poševnine od stropa mansarde do slemena pa bi med špirovce dal tudi 15 cm kamene volne. Podstrešje nad mansardo bo nekakšna shramba -ropotarnica. Zanima me, ali bo to dobro, ali bi moral strop bolj izolirati, in kaj naj položim na strop nad izolacijo, ki ga bom podeskal. Spodaj pride seveda pe folija in gips plošče. Kaj pa na delu poševnine od stropa mansarde do slemena, kaj naj dam pod izolacijo. Na zunanji strani je le tayvek folija in betonska ali pa opečna kritina.(Imam dva primera)

[ataIBA]

Rad bi izoliral mansardno podstrešje na poševnini 15 cm med 16 cm špirovci in počez še 10 cm kamene volne. Na ravnem delu mansarde pa bi med 16 cm "cangami" položil 15cm in spodaj počez še 5 cm. Na preostalem delu poševnine od stropa mansarde do slemena pa bi med špirovce dal tudi 15 cm kamene volne. Podstrešje nad mansardo bo nekakšna shramba -ropotarnica. Zanima me, ali bo to dobro, ali bi moral strop bolj izolirati, in kaj naj položim na strop nad izolacijo, ki ga bom podeskal. Spodaj pride seveda pe folija in gips plošče. Kaj pa na delu poševnine od stropa mansarde do slemena, kaj naj dam pod izolacijo. Na zunanji strani je le tayvek folija in betonska ali pa opečna kritina.(Imam dva primera)

Če podstrešje nad mansardo ne bo imelo gretja, moraš poševno termoizolacijo zaključiti pri prehodu v horizontalo in je ne vleči do špica. V nasprotnem primeru delaš hladilnico, saj se bo pozimi zgornji trikot ohladil, ti zadrževal hladen zrak in pri dvigu zunanje temperature se ti bo pojavljala kondenzacija znotraj. V zaščito pred prahom uporabi samo paropropustno folijo, ki jo prekineš pred vrhom slemena zaradi prezračevanja. Sicer nimam podatkov o naklonu in vrsti kritine, za podrobnejše podatke.
LP

[Kladnik.A]

Pozdravljeni,

Točno pred takšno dilemo sem jaz, le da imamo mi namesto škarij ali cang kakor kdo razume betonsko ploščo. Študiral pa sem isto kot lastnik te teme, le da bi jaz na AB ploščo za podstrešje dal delati kar estrih ene 12-14 izolacije + ene 4-5cm betona estriha (nepogosto pohodno in bolj ognjevarno), med špirovce pa sem imel še dodatno namen dati 14cm tervola, sedaj pa ne vem ali je to dobro ali bolj slabo kot omenja ataIBA in je bolje da dam kar na ploščo izolacijo 2x14 kot na poševnine in naredim pač lesen suhomontažni poden iz iverk ali osb ploščami seveda z ustrezno podkonstrukcijo ostrešje - poševnine pa pustim brez izolacije.

PS naklon strehe 40 stopinj, kritina pa kasičen bobrovec creaton

Lepo prosim za nasvete. Lp :?:

[ataIBA]

Pripombe sproti s krepko pisavo :wink: .

Pozdravljeni,

Točno pred takšno dilemo sem jaz, le da imamo mi namesto škarij ali cang kakor kdo razume betonsko ploščo. Študiral pa sem isto kot lastnik te teme, le da bi jaz na AB ploščo za podstrešje dal delati kar estrih ene 12-14 izolacije + ene 4-5cm betona estriha (nepogosto pohodno in bolj ognjevarno),
Užitna varianta, vendar ti priporočam kompaktno izolacijo stiropor.

med špirovce pa sem imel še dodatno namen dati 14cm tervola, sedaj pa ne vem ali je to dobro ali bolj slabo kot omenja ataIBA
Tukaj lahko zaj.... :wink: . Če boš imel med estrihom in izolacijo med špirovci zrak, nebo dobro. To je tista hladilnica brez grelnega telesa. Če boš pa pod špirovci prezračeval, nima izolacija nobenega smisla.

in je bolje da dam kar na ploščo izolacijo 2x14 kot na poševnine in naredim pač lesen suhomontažni poden iz iverk ali osb ploščami seveda z ustrezno podkonstrukcijo ostrešje - poševnine pa pustim brez izolacije.
Tak naredi. Vendar spet pazi na pravilno zaporedje. Spodaj položi najprej polietilensko folijo kot parozaporo, nanjo izolacijo in pazi na spojih (križno polaganje!!!). Pri suhomontažnem podu iz iverk, osb plošč,... JIH NE POLAGAJ na izolacijo, ampak kak cm NAD. Po vogalih pusti tudi odprtine - reže, za prezračevanje. Za izolacijo uporabi Urso v roli. Če si blizu Maribora oz. Hoč pridi na kavo, kjer bova obdelala še "zavihke",...
Nad ploščo bo hladno podstrešje. Prezračevano!

PS naklon strehe 40 stopinj, kritina pa kasičen bobrovec creaton

Lepo prosim za nasvete. Lp :?:

He-he :wink: ! Vidim, da si poslušal že odličen nasvet! Naklon 40 in Creaton bobrovec.... 8)
LP

[Kladnik.A]

ataIBA hvala za koristen nasvet, bomo tako naredili, bi se pa z veseljem dobil z vami in da še kakšno več rečemo.
Kaj pa svetujete oz kakšna je dejanska razlika (cenovno zelo velika, kaj pa funkcionalno) med SF35,38 in izolacijo DF40

Hvala in LP

[ataIBA]

ataIBA hvala za koristen nasvet, bomo tako naredili, bi se pa z veseljem dobil z vami in da še kakšno več rečemo.
Kaj pa svetujete oz kakšna je dejanska razlika (cenovno zelo velika, kaj pa funkcionalno) med SF35,38 in izolacijo DF40

Hvala in LP

V izolativnosti je razlika. Izolativnost je pogojena s številom vlaken na cm2 in SF 35 jih ima največ, DF 40 najmanj. Dodatno je pri SF nakazano krojenje,... Izračunaj si cenovno razliko v kompletni količini. Boš videl, da ni velika z ozirom na kvaliteto SF 35.
LP

[andrejev]

Sem pred izvedbo izolacije mansarde in prebral sem že kar nekaj debat na to temu (med drugim tudi tisto dolgo o 2. prezračevalnem kanalu . Ker naj bi izvedba nekoliko odstopala od originalnih načrtov, me nekaj zadev še precej mori, zato bi prosil za pomoč.

Situacija: dvokapnica, naklon 45 stopinj, špirovci debeline 14cm in dolžina 8m, škarje 2 x 5/16cm, podeskano na razmak nekaj mm, paropropustna folija Bramac, osnovni prezračevalni kanal.

Osnovni plan je bil izolacija osnovega dela mansarde (12 cm med špirovci (2cm za 2. prezračevalnega kanala) + 16 prečno) ter stropa (16 med škarjami in 16 pod njimi).

Glede na razmeroma strmo streho in višino, ki je na voljo v špici nad škarjami, je sedaj padla ideja, da mansardo in prostor pod slemenom povežemo z odprtimi okroglimi stopnicami ter pod slemenom uredimo nekakšno sobo za prosti čas. Sprememba bi pomenila, da izolacijo poševnin izvedemo povsem do slemena, ampak kakor sem uspel ugotoviti to ni najboljša ideja. Vprašanja:

1. Kako bi te takšna zadeva obnesla pozimi? Ali gre računati na problem z ogrevanjem (prostor pod slemenom ne bi imel posebnih grelih teles, spodaj pa je samo talno) ali bistveno večje toplotne izgube? Ogrevati bi bilo potrebno nekaj m3 zraka več, in tudi površina je kar nekaj večja.

2. Kako bi potem moral izvesti izolacijo stropa (na področju škarij)? Sama termoizolacija verejtno ni potrebna, vendar me skrbi prenos zvoka med prostori v mansardi, če ne dam nič? Na škarje sem sicer nameraval položi deske debeline 3 ali 5 cm, povrh pa laminat.

3. Kako izvesti detajl izolacije povsem v slemenu? Tam bi se moral končati 2. prezračevalni kanal. Predvidevam, da bi tukaj moral biti prezračevani del, ni mi pa jasno, koliko prostora naj bi vzel. Ali bi slučajno bi bili potrebni tudi zračniki na čelih tik pod slemenom?

4. Tudi če ne bi naredil izolacije do slemena, torej original varianta, ali bi bila napaka po deskah, ki bodo po škarjah položiti laminat? Se mi zdi, da bi to nekako onemogočilo prehod vlage iz izolacije pod in med škarjami.

Hvala vsem v naprej!

[Žerjavar]

da mansardo in prostor pod slemenom povežemo z odprtimi okroglimi stopnicami ter pod slemenom uredimo nekakšno sobo za prosti čas

Dobra ideja!

-Toplotno izolacijo daš v izbrani debelini po vsej poševnini strehe brez 2. zračnega kanala. V vodoravnem delu stropa mansarde daš le nekaj toplotne izolacije (do 16 cm).

-Za preprečitev možnosti kondenzacije znotraj izolacije daš v mansardi pod gips ploščami parno zaporo. Če bo zgornji prostor stalno pri stopnicah odprt, se tudi v zgornjem prostoru pod gips plošče da parna zapora. V primeru, če imaš namen zgornji prostor občasno zapreti, da bi bilo v njem hladneje kot v mansardi (prihranek pri ogrevanju), je treba skrbneje preračunati, kaj dati pod gips ploščo v zgornjem delu (verjetno folija parne ovire). Ta namen povej, kakor tudi, če bodo povsod gips plošče.

-Za zvočno izolacijo tal zgornjega prostora obloži zgornje ploskve škarenj z dušilno peno ter nanjo samo položi iverico (OSB, ...). Še bolje dve tanjši plasti, križno, med sabo vijačeni. In čez laminat.

[ataIBA]

..............
..... je sedaj padla ideja, da mansardo in prostor pod slemenom povežemo z odprtimi okroglimi stopnicami ter pod slemenom uredimo nekakšno sobo za prosti čas. Sprememba bi pomenila, da izolacijo poševnin izvedemo povsem do slemena, ampak kakor sem uspel ugotoviti to ni najboljša ideja. Vprašanja:
...................

Skozi odprtino stopnic se ti bo spuščal hladen zrak v spodnji prostor, topel iz prostora se bo dvigal navzgor in segreval mansardo. Pozimi!
Poleti bo potrebno mansardo tudi hladiti z nočnim zrakom in ga koristiti za hlajenje spodnjega prostora podnevi.
Ideja je dobra, izpadlo bo super, le upoštevati moraš klimo in temperaturne razlike.
LP

[andrejev]

Hvala obema za odgovor.

Še par zadev oz. potrditev že napisanega, da kaj ne zamočim in bo kje kaj gnilo čez leta. Prilagam sliko prostora nad škarjami za boljšo predstavo in nasvete.

- Poševnine: Se pravi na celotni poševnino povsem do slemena lahko dam kar SF-35 debeline 14cm, kolikor so debeli tudi špirovci in seveda še 14 ali 16cm prečno. Razmik med deskami je sicer bolj za silo (kolikor so se deske usušile), ker na žalost nisem vedel, da je potreben večji, ko se je tole delalo. Ali bo vseeno v redu brez tistih dveh centimetorov 2. prezračevalnega kanala. @AtaIBA, kaj ti meniš?

- Sleme: izolacija v slemenu bi po tem takem povsem zapolnila prostor med špirovci in deskami - torej nikjer nobenega prostora z zrakom ali prezračevanja. Je to OK? Paropropustno folijo imam trenutno sicer tudi preko slemena in ni nikjer prerezana. "Mojstri" le niso dali deske v vrhu ali nekaj pod njo (se vidi na sliki). Kako bi moral popraviti ta del?

- Vodoravni del: Dam torej recimo 16 cm npr. cenejše DF-40. Ni mi pa jasno ali moram to tlačit med same škarje, ki so visoke ravno 16cm, ali lahko dam pod njimi, kjer bo ravno toliko prostora do knaufa. Torej v vsakem primeru bi imel zrak ali med škarjami ali pod njimi in knaufom. Je to OK ali je to t.i. zračni žep, ki ga ne sme biti?

- Tla: ker že imam skoraj dovolj desk bi uporabil te. Predvidevam, da bo tudi OK. Je tudi tukaj potreben kakršenkoli razmik? Glede na predlog polaganja dveh plasti predvidevam, da ne. Povrh desk pa seveda folija za laminat in laminat. Vse OK?

- Ogrevanje: Zgornji prostor izgleda bo treba v vsakem primeru ogrevati na isto temperaturo kot vse ostalo, da ne bo težav. Toploti ovoj se bo tako iz 45m2 ravnega stropa povečal na 66m2 poševnin pod 45 stopinjami in 10m2 zidu. Volumen tega dodatnega prostora bo približno 50m3. Verjetno to spet ne bi smelo predstavljati tako zelo veliko dodatnih izgub. Če bi grel vse, potem bi pod knauf na vseh poševninah in tudi stropu dal parno zaporo. Drži? Kaj pa če bi vseeno želel luknjo s stopnicami (premer 120cm) delno prekriti pozimi? Nekaj toplote bi seveda še vedno prehajajo skozi slabše izoliran strop. Bo tudi za takšen primer v redu parna zapora? (Zaradi prisilnega prezračevanja enkrat v prihodnosti, bi sicer moral zagotoviti čim večjo zrakotesnost.)

- Hlajanje: poleti bi zaradi tega dodatnega prostora pod slemenom v resnici moral biti v običajni mansardi hladneje. AtaIBA, drži ne?

Uf, pa sem spet napisal cele litanje. Upam, da se bo dalo tole komu brati.

LP!

[Žerjavar]

Kaj pa če bi vseeno želel luknjo s stopnicami (premer 120cm) delno prekriti pozimi?

Dokler bo luknja s stopnicami odprta, bo zgoraj približno enaka temperatura in vlažnost, kot v mansardi (topel zrak gre navzgor). Ko boš luknjo zaprl, bo zgornji del nastal toplo podstrešje, hladna savna ali hladilnica (kot reče ati). Moj račun prehajanja vlage pokaže, da bo še vzdržno (12 stopinj, 92 % vlage). Seveda z dobro parno zaporo pod gipsom mansarde. Tudi pokrov odprtine mora biti enakovredna parna zapora - delno zapiranje ne pride v poštev. Situacija v "toplem podstrešju" je ugodnejša, če v poševnine zgornjega prostora namesto parne zapore namestiš folijo parne ovire - biti morata 2 skupaj, ena je premalo.

[firefly]

andrejev, mogoče samo v razmislek, koliko in kdaj bi potreboval ta prostor? Čisto realno gledano? Glede na to da ti njegova izvedba dela težave, viša porabo ogrevanja (nenazadnje tudi strošek izdelave) itd...

Iz izkušenj ti lahko povem, da poleti v taki špici ni mogoče karkoli početi, ker je prevroče...

Predlagam navadni spuščeni strop tako kot je bil planiran, ene dobre (izoliranje) strešne stropnice, ter uporabo zgornje neizolirane špice za savno poleti :lol:

[andrejev]

Kaj pa če bi vseeno želel luknjo s stopnicami (premer 120cm) delno prekriti pozimi?

Dokler bo luknja s stopnicami odprta, bo zgoraj približno enaka temperatura in vlažnost, kot v mansardi (topel zrak gre navzgor). Ko boš luknjo zaprl, bo zgornji del nastal toplo podstrešje, hladna savna ali hladilnica (kot reče ati). Moj račun prehajanja vlage pokaže, da bo še vzdržno (12 stopinj, 92 % vlage). Seveda z dobro parno zaporo pod gipsom mansarde. Tudi pokrov odprtine mora biti enakovredna parna zapora - delno zapiranje ne pride v poštev. Situacija v "toplem podstrešju" je ugodnejša, če v poševnine zgornjega prostora namesto parne zapore namestiš folijo parne ovire - biti morata 2 skupaj, ena je premalo.

Žerjavar, hvala, vidim, da obladaš. Glede na napisano, bi potem bilo bolje in enostavneje, da sta mansarda in prostor nad njo stalno povezana in da se ne poskuša nič zapirati. Za ogrevanje zgornjega prostora bi, če bi bilo potrebno lahko namenil tudi en zračni konvektor, tako da s tem potem sploh ne bi smelo biti problemov.

Lahko preletiš še moja druga vprašanja in dileme?

[andrejev]

andrejev, mogoče samo v razmislek, koliko in kdaj bi potreboval ta prostor? Čisto realno gledano? ...

Ja, se popoloma strinjam s pomislekom. O izvedbi / neizvedbi sem tudi sam že veliko razmišljal. Glede na višino 2,5m+ bi v primeru, da dodam še dva strešna okna dobil en fancy prostor za branje ali "umik" s prekrasnim razgledom. Realno gledano, ga sicer ne rabim, ampak... Problem je, ker če ga ne naredim sedaj, potem bo skozi urejeno mansardo kasneje še toliko težje in seveda dražje, ker bi potem strop sedaj na polno izoliral.

Je pa izgleda res bolj komplicirano in ne bi rad naredil kakšne napake, zato tudi vsa ta vprašanja.

[Žerjavar]

Ali bo vseeno v redu brez tistih dveh centimetorov 2. prezračevalnega kanala

V račun prehoda vlage sem to vstavil kot podatek. Tudi sleme.

ali moram to tlačit med same škarje, ki so visoke ravno 16cm,

Vseeno je, daš med škarje ali pod njih. Morda jih daš vmes in gips plošče čim višje, bo mansarda višja. Osebno bi med škarje dal samo 5 cm izolacije. Za vmesni zrak ni velike razlike, če ga je 5 ali 20 cm. Pri odprtih stopnicah pozimi bi bilo zgoraj dovolj toplo brez ogrevanja. Poleti zgornje bolj toplo nebi vplivalo navzdol. Za možnost kondenza zgoraj je ugodneje tudi pri zaprtih stopnicah.

imam skoraj dovolj desk bi uporabil te. ..... Glede na predlog polaganja dveh plasti predvidevam,

Če boš deske polagal križno, moraš med sabo vijačiti vsako desko z vsako. Dobiš dovolj togo ploščo, da laminat ne bo pokal na stiku dveh desk, ki se med sabo vertikalno premikata.

poleti bi zaradi tega dodatnega prostora pod slemenom v resnici moral biti v običajni mansardi hladneje

To je tako. Bo pa v zgornjem prostoru bolj vroče. Verjetno imaš predvideno kakšno okno za nočno hlajenje. Brez njega tega prostora poleti ne boš uporabljal.