PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Tlaki, izolacija in ostrešja THERMO - SHIELD zaščita

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
Ker se bom v kratkem lotil sanacije starejše hiše (stara bo 50 let), v kateri je zaradi nikakršne hidroizolacije temeljev tudi nekaj zidne plesni po kotih sten v pritličju, me zanima učinkovitost Thermo-shield Interieur-ja, ki naj bi uspešno preprečeval nastajanje zidne plesni, pri tem pa imel še vrsto drugih pozitivnih lastnosti. Med drugim tudi to, da je premaz zdravstveno povsem neoporečen.
Vem, da samo zunanja izolacija temeljev, cokla in fasade - izvedla se bo s stiroporom (primernega tipa in debeline), drugimi sredstvi za zaščito ter z izvedbo zunanje drenaže, ne bo odpravila probleme s kapilarno vlago v zidovih, saj med gradnjo hiše ni bila izvedena hidroizolacija temeljev.
Prebral sem veliko nasvetov in postopkov za dejansko odpravo kapilarne vlage v zidovih, med drugim tudi z uporabo tehničnih pripomočkov (ionizator), vstavljanjem pregrade z vrtinami in napajanjem zidov s kemičnimi spojinami, ne nazadnje z žaganjem sten in vstavljanjem izolacije, pa tudi odpravi plesni (na SLONEP-u) z uporabo Thermo-shielda.
Pri slednji možnosti, ki ni tako temeljita in denarno požrešna (torej, ne me narobe razumeti; zunanja izolacija bo seveda kljub temu izvedena, razen hidroizolacije temeljev), me zanima njegova dejanska uporabnost in učinkovitost, torej praktične izkušnje pri vas, uporabnikih foruma. Zato bi prosil vse tiste, ki so za rešitev odprave vlage in plesni uporabili Thermo-shield, da tudi pokomentirajo njegovo (ne)uporabnost in (ne)učinkovitost. Hvala za odgovore!
#2
Antikondenzacijske barve (Termoshield, Termoščit) preprečujeo kondenzacijo na toplotnih mostovih. Torej, če je izvor vlage zrak v notranjosti.
V vašem primeru prihaja vlaga iz zunanjosti v notranjost in tu po tej logiki antikondenzacijske barve ne bodo uspešene.


In še to. Na forumu je že potekala debata o razliki med orginalom in kopijo. Potrbno je vedeti, da visoko ceno barve prispevajo votle steklene kroglice, ki dajejo barvi efekt izolativnosti. Gostoti obeh barv nista povsem enaki. Seveda je bolje, če je vsebnost steklenih kroglic večja, posledično pa je gostota nižja. Z drugimi besedami, materiala nista povsem primerljiva.
Povsem neprimerna je primerjava po kvadratu. Poraba je odvisna od kritičnosti problema. Zgolj za izboljšanje bivalne klime zadostuje že en nanos, za manjše težave z kondenzacijo torej dva nanosa, za hujše primere pa trije, za katastrofalne primere pa antikondenzacijska barva žal ni dovolj zmogljiva.
#3
Dergmaister, pozdravljeni.
Se vam zahvaljujem, sicer malce pozno (bil sem odsoten nekaj časa z neta), za vaš odgovor. Torej, odprli ste mi nek nov vidik problema in nekaj novih vprašanj.
LP!
Iskanje po temi