[cinik]

Precej materiala na tem forumu je spisano na temo katera kritina je bolj odporna veter. Ne najdem in se ne spomnim malo drugačnega pogleda - torej kako npr. oblika strehe oz. ostrešja vpliva na odpornost na veter ali drugače verjetnost da jo bo celo ali del nje odneslo.

Čeprav lahko večino stvari nekako uganem me zanima ali kdo ve pozna link na odgovore na naslednja vprašanja.

Katera streha je bolj in katera najmanj odporna na veter:
1. Dvokapna, enokapna, štirikapna, še kaka druga oblika?
2. Taka s strešnimi okni ali frčadami?
3. Strma ali položna ali ravna?
3. Taka z bolj gladko profiliranim strešnikom ali taka ki ima profil strešnika bolj razgiban - narebran. Katera oblika najbolj pomaga?
4. V primeru pločevine: Taka z gladko površino ali taka ki po obliki sledi npr. opečnatim strešnikom ali pa je morda najboljša valovita ali trapezna?
5. Smer slemena pri dvokapnici npr: če je pretežna smer "hudega" vetra z juga na sever je boljše sleme s smerjo S-J ali V-Z ali je morda optimum kaj vmes?

Ok lokacijska informacija itak zgoraj opisano narekuje na tak ali drugačen način. Ampak ravno včerej je pri eni dnevnoinformativnih oddaj bilo rečeno nekako takole "bo treba razmislit ali je klasična dvokapnica na tem področju še smiselna". Pa me je nekako zainteresiralo. Katera pa bi bila potem boljša?

[JustMe]

No glih na to temo sem se jst vprašal pred izgradnjo in izdelavo samega načrta.
Vodilo me je predvsem:

- Min. oz. brez napušča
- nerazgibana streha
- naklon... jst mam enokapnico 5°
- vrsta kritine- nisem imel dosti izbire glede na naklon

Lp ANdrej

[papez46]

Precej materiala na tem forumu je spisano na temo katera kritina je bolj odporna veter. Ne najdem in se ne spomnim malo drugačnega pogleda - torej kako npr. oblika strehe oz. ostrešja vpliva na odpornost na veter ali drugače verjetnost da jo bo celo ali del nje odneslo.

Čeprav lahko večino stvari nekako uganem me zanima ali kdo ve pozna link na odgovore na naslednja vprašanja.

Katera streha je bolj in katera najmanj odporna na veter:
1. Dvokapna, enokapna, štirikapna, še kaka druga oblika?
2. Taka s strešnimi okni ali frčadami?
3. Strma ali položna ali ravna?
3. Taka z bolj gladko profiliranim strešnikom ali taka ki ima profil strešnika bolj razgiban - narebran. Katera oblika najbolj pomaga?
4. V primeru pločevine: Taka z gladko površino ali taka ki po obliki sledi npr. opečnatim strešnikom ali pa je morda najboljša valovita ali trapezna?
5. Smer slemena pri dvokapnici npr: če je pretežna smer "hudega" vetra z juga na sever je boljše sleme s smerjo S-J ali V-Z ali je morda optimum kaj vmes?

Ok lokacijska informacija itak zgoraj opisano narekuje na tak ali drugačen način. Ampak ravno včerej je pri eni dnevnoinformativnih oddaj bilo rečeno nekako takole "bo treba razmislit ali je klasična dvokapnica na tem področju še smiselna". Pa me je nekako zainteresiralo. Katera pa bi bila potem boljša?

Zanimivo razmišljanje!

Novo vprašanje za 1.000.00,00 E?

Odgovora praktičn ni možno, oziroma ni lahko podati. V naši mali državici, je po klimatskih pogojih vsaj 5 ali 6 tipov značilnih oblik streh. vse to je nastajalo skozi zgodovino, glede na zahteve in potrebe uporabnikov in dejanske klimatske pogoje.

Ni brez veze, da je naklon strehe na gorenjskem (45 ali več stopinj ) drugačen, kot ob morju. In tako dalje. Tudi vrsta kritine se je skozi čas prilagajala raznim dejavnikom. Predvsem je šlo za lokalno lahko dobavljive materiale. Tako je v prekmurju streha iz slame, na gorenjskem pa iz skrilja, gline pa imamo itak dovolj, tako da je opečna kritina bila lahko dostopna v vseh pokrajinah.

Druga stvar je pa - miselni preskok / zamenjava vzorcev - v naših glavah. Dejstvo namreč je, da so se klimatski pogoji v zadnjih 20-ih letih korenito spremenili.
Takšnih neurji - predvsem pa tako močnih vetrov - na teh področjih v preteklosti ni bilo.

V Nemčiji so področja, kjer je specifičnost objektov ta, da sploh nimajo napuščev, kot jih poznamo pri nas. Pa ne slučajno. Tam pihajo razmeroma močni stalni vetrovi, občasno pa vetrovi velikih hitrosti in moči. Strehe so večinoma prekrite z pločevino - folcane.

Vsa vprašanje, ki si jih navedel so še kako na mestu. :wink: Definitivno. 8)

Mislim, pa da se skrivnost obstojnosti in odpornosti posamezne strešne konstrukcije skriva povsem drugje. Kje?

Vsaka streha - položna, srednje strma, strma, z frčadami, brez frčad, na čop ali brez, z večjimi ali manjšimi napušči ...... - lahko in mora brez kakršnih koli poškodb prenesti vremenske pogoje, katerim smo priča v zadnjem času.
Težava je v tem, da izvajalci radi pozabijo / ali jih k temu spodbujaji investitorji sami, kaj vse je treba narediti za zagotavljanje statične in konstrukcijske stabilnosti streh.

- Pravilno dimenzioniranje ostrešja
- ustrezno in kvalitetno sidranje nosilne konstrukcije
- ustrezna obdelava napuščev ( preprečiti vdor vetra pod konstrukcijo )
- kvalitetna montaža kritine ( tudi zelo težak betonski strešnik pri hitrosti vetra 120km/h, če veter lahko pride "pod" njega, postane izredno lahek ) pomeni, da je treba strešnike ustrezno varovati.
- kvalitetna izvedba čelnih in vetrnih zapor na strehi, po klasičnih pravilih kleparske stroke ( in ne kot je pri sodobnih kleparjih v navadi - " DVA VIJAKA IN MALO SILIKONA" ) :twisted: :twisted:

Ker pa je pri nas "nacionalni šport", da vsi vse vedo in vsak zna vse narediti sam - in to seveda najbolje, zato je tako kot je. :evil: :twisted:

Jasno je, da je gradnja hiše jama brez dna. Vendar mora biti vsakemu graditelju jasno, da slabo izvedeni posegi, ali dela kjer se varčuje preko vsake razumne meje - slej ko prej imajo za posledico še bistveno večje stroške in škodo. hock: :o

Konkretno pri strehah - poglejmo malo okoli sebe. Cimpr se "gor da". Sidra se - ali pa tudi ne ( ne ga srat, saj bo cegu dost težk, da bo vse skup dol tišal ). :?: :evil: Špirovci se še vedno zabijajo - čeprav je vijak tisti, ki bi nekaj držal. Kritina se postavi, ne poskrbi pa se za obdelavo napuščev in čelnih obrob. tako ima morebitni veter popolnoma prosto pot za svoje rušilne "namene". :?: :!: :o
Seveda je jasno, da vse to stane - in da velikokrat ni za vse denarja takrat, ko je treba. Ampak žal, ko je enkrat streha gor - ja potem je vedno še toliko "nujnih" in važnejših stvari.
In tako streha ostane nikdar dokončana zgodba! :o

Vsaj do prvega viharja. Žal.

[kremenckov ata]

Enokapnica, zelena streha. Sede k NEH, naravi daš nazaj ,kar si ji vzel z gradnjo. Malo manj uporabna na Gorenjskem, kjer je več snega, je pa res da je bilo letos potrebno kidati skoraj vse strehe. Z vetrom ni problema, voda lepo odteka z nje, sploh je bolj "uravnoteženo "odvodnjavanje, se ne pregreva. Marsikje zunaj jih uporabljajo več kot pri nas, ko je v modi "glanc" opeka ali pa pleh. Tudi tišja je ob padavinah.
Če bi delal novo hišo, bi se kljub čudaškim pogledom odločil za "zeleno".

[JustMe]

Enokapnica, zelena streha. Sede k NEH, naravi daš nazaj ,kar si ji vzel z gradnjo. Malo manj uporabna na Gorenjskem, kjer je več snega, je pa res da je bilo letos potrebno kidati skoraj vse strehe. Z vetrom ni problema, voda lepo odteka z nje, sploh je bolj "uravnoteženo "odvodnjavanje, se ne pregreva. Marsikje zunaj jih uporabljajo več kot pri nas, ko je v modi "glanc" opeka ali pa pleh. Tudi tišja je ob padavinah.
Če bi delal novo hišo, bi se kljub čudaškim pogledom odločil za "zeleno".

Ja če ti bi UE potrdila prijekt in izdala GD :lol:

Lp Andrej

[ataIBA]

Papež je že dobro napisal, jaz ti bom sproti odgovoril po vprašanjih s krepko pisavo.

Precej materiala na tem forumu je spisano na temo katera kritina je bolj odporna veter. Ne najdem in se ne spomnim malo drugačnega pogleda - torej kako npr. oblika strehe oz. ostrešja vpliva na odpornost na veter ali drugače verjetnost da jo bo celo ali del nje odneslo.

Čeprav lahko večino stvari nekako uganem me zanima ali kdo ve pozna link na odgovore na naslednja vprašanja.

Katera streha je bolj in katera najmanj odporna na veter:
1. Dvokapna, enokapna, štirikapna, še kaka druga oblika?
Najboljša štirikapna, nato dvokapna s čopi, enokapna, dvokapna. Streha deluje kot spoiler pri avtu :wink: .

2. Taka s strešnimi okni ali frčadami?
Tu ni neke razlike zaradi vetrov pri pravilni izvedbi

3. Strma ali položna ali ravna?
Bolj je strma, večja je možnost odkritja na zavetrni strani in bolj je ostrešje obremenjeno. Na primorskem vedo zakaj so strehe z malim naklonom, betonirane, opeka pritrjena in še pokrita s kamenjem... :wink:


3. Taka z bolj gladko profiliranim strešnikom ali taka ki ima profil strešnika bolj razgiban - narebran. Katera oblika najbolj pomaga?
To ni pomembno. Opeka pomaga z izenačevanjem razlike pritiska pod in nad kritino, ker ni "diht".

4. V primeru pločevine: Taka z gladko površino ali taka ki po obliki sledi npr. opečnatim strešnikom ali pa je morda najboljša valovita ali trapezna?
Taka, ki ima čimveč pritrditev po m2. Papež lepo omenja področja stalnih vetrov, kjer pločevina vrši svojo funkcijo OK. Če se ne pregreva in s tem slabi leseno podkonstrukcijo in vijačno - žebljične spoje, da ne govorim o gnitju lat,....

5. Smer slemena pri dvokapnici npr: če je pretežna smer "hudega" vetra z juga na sever je boljše sleme s smerjo S-J ali V-Z ali je morda optimum kaj vmes?
S - J z obveznimi čopi!

Ok lokacijska informacija itak zgoraj opisano narekuje na tak ali drugačen način. Ampak ravno včerej je pri eni dnevnoinformativnih oddaj bilo rečeno nekako takole "bo treba razmislit ali je klasična dvokapnica na tem področju še smiselna". Pa me je nekako zainteresiralo. Katera pa bi bila potem boljša?
Klasična dvokapnica z naklonom nad 25 stopinj, s podeskano streho na cm razmak desk, vetrne obrobe - kombinacija s krajniki, + kritina s težo vsaj 40 kg/m2 je in bo prenesla vsak veter.

Sedaj je ratal :evil: . Včeraj je bila toča in vsi so navalili na pleh, danes so vetrovi in lahke kritine veter odnaša (torej, odkriva in nato odnaša!!!).
Kaj bomo sedaj pogruntali?
LP

[sima]

Mislim, da za kritine ki so pritrjeno kot so Gerard ipd. ni bojazni da bi jih močen vihar lahko odnesel oziroma strgal! Taka kritina se torej dobro obnese v primeru toče kot tudi pri močnem viharju (Kralj med strehami)!!!!

l.p

[emso]

Najboljša je okrogla streha (kupola) je aerodinamična na vse smeri vetra in zmaga tudi v drugih karakteristikah nosilnost, pregrevanje...
Škoda edino to da se uporablja v arabskem svetu, pri nas jo bomo mogoče doživeli na đamiji.

[ataIBA]

Mislim, da za kritine ki so pritrjeno kot so Gerard ipd. ni bojazni da bi jih močen vihar lahko odnesel oziroma strgal! Taka kritina se torej dobro obnese v primeru toče kot tudi pri močnem viharju (Kralj med strehami)!!!!

l.p

Se strinjam, vendar samo tako dolgo dokler je nova. Ko zaradi pregrevanja podstrešja in kondenzacije, ki pospešeno uničuje late spustijo žeblji, ki jo držijo....
Če je streha na področju stalnih vetrov, ki jo hladijo in ni razlike med temperaturo zraka pod in nad kritino, je vse OK. Kje v Sloveniji so taka področja? :oops:
Še bo dela.
LP

[papez46]

Mislim, da za kritine ki so pritrjeno kot so Gerard ipd. ni bojazni da bi jih močen vihar lahko odnesel oziroma strgal! Taka kritina se torej dobro obnese v primeru toče kot tudi pri močnem viharju (Kralj med strehami)!!!!

l.p

Se strinjam, vendar samo tako dolgo dokler je nova. Ko zaradi pregrevanja podstrešja in kondenzacije, ki pospešeno uničuje late spustijo žeblji, ki jo držijo....
Če je streha na področju stalnih vetrov, ki jo hladijo in ni razlike med temperaturo zraka pod in nad kritino, je vse OK. Kje v Sloveniji so taka področja? :oops:
Še bo dela.
LP

Predsodki, predsodki in še enkrat predsodki. hock:
Žalostno res.
Če človek dovolj dolgo "trajba" iste fore, na koncu postanejo celo zveličavna resnica. Uf! :?: :?

Pred časom ( mesec in pol nazaj ) sem imel priložnost videti v "jetra" strehe prekrite z "PREFA" pločevinasto kritino. Zadeva je stala nekje v okolici Dunaja. Objekt je star dobrih 40 let, so pa dozidali še en lep kos dodatno. Da so lahko nadaljevali s streho v enakem slogu, kot je na primarnem objektu, je bilo potrebno del stare kritine odstraniti.

In glej ga zlomka - nikjer ni sledi o "gnilih" in dotrajanih latah. No ja saj jih ni. Strešnik je položen na polnem opažu iz navadnih smrekovih desk / colarc. V predelu, kjer objekt stoji tudi ni kakih pretiranih "stalnih vetrov". Še več. V trem predelu je zaradi bližine Donave kar precej megle in vlage v zraku. Torej podobna situacija, kot marsikje v naši lepi pod alpski deželici.

Je pa tudi res, da je sama strešna konstrukcija izvedena "by the book" z primernim zračnim kanalom, prezračevanim slemenom in tako naprej.

In verjamem, da naši severni sosedi ne mečejo denarja stran - so itak znani kot precej "škrti".

Mimo grede objekt je nekakšen otroški sanatorij in v mansardi so bivalne sobe. Res,da stoji v zelenem okolju primestja, pa vendarle - klimatskih naprav nimajo. Pravijo, da jih ne potrebujejo. Izolacija in tako naprej...... , imajo pa urejeno prezračevanje. V starem delu v času mojega obiska temperature v prostorih mansarde niso presegale 24 stopinj. Pa je zunaj žgalo. V senci je bilo preko 32 stopinj.

Sem pa kar malo zgrožen, ko slišim odzive iz "terena", kako pri nas niti "pooblaščeni" izvajalci "plehnatih streh" / beri Gerard, Trimo, ...... / ne delajo in ne upoštevajo osnovnih navodil in priporočil proizvajalcev.

V takem kaotičnem stanju - pa je seveda edini možni realni zaključek - da je "pleh" na strehi SRANJE! :roll: hock:

Pa je res kriv "pleh"?
Da ni morda kriv Janez? Saj poznate - kar se Janezek nauči, Janez zna! :lol: :lol:

In naši Janezki so se naučili delati z betonom in ceglom. :x :wink:

[cinik]

Špirovci se še vedno zabijajo - čeprav je vijak tisti, ki bi nekaj držal.

Papež se mi zdi smiselno vse kar si napisal.

Morda pa v zvezi s temi vijaki v razmislek. Moj dedek, je znal povedat nekako takole. Pametno zabit žebelj pravilne oblike drži bolje kot vijak. Moj oče je ta rek znal reciklirati v obliki stave, ki jo je še vedno dobil. No na strehah je verjetno lažje dobro in pametno uporabit vijak, ki bo pretežno bolje deloval kot površno zabit žebelj. Tako, da s tem kar si ti napisal to nima neposredne zveze. Ampak se nisem mogel premagat...

[cinik]

Pa ne zdaj teme skvarit s temo pločevina proti opeki. Tema je zastavljena v smer oblika strehe - in ne v smislu ali je boljša ta ali ona vrsta. Tudi ne da je vsaka dobra če je pravilno izvedena (to je itak osnova). Želel sem bolj diskusijo v smislu katera je boljša v štartu. Nekako v smislu pametnejša po zasnovi ("smarter by design"). Debata pleh ali opeka je že preveč znucana in kreira preveč slabe volje in mislim, da so vsaj dve ali tri aktivne teme s to diskusijo.

[papez46]

Špirovci se še vedno zabijajo - čeprav je vijak tisti, ki bi nekaj držal.

Papež se mi zdi smiselno vse kar si napisal.

Morda pa v zvezi s temi vijaki v razmislek. Moj dedek, je znal povedat nekako takole. Pametno zabit žebelj pravilne oblike drži bolje kot vijak. Moj oče je ta rek znal reciklirati v obliki stave, ki jo je še vedno dobil. No na strehah je verjetno lažje dobro in pametno uporabit vijak, ki bo pretežno bolje deloval kot površno zabit žebelj. Tako, da s tem kar si ti napisal to nima neposredne zveze. Ampak se nisem mogel premagat...

Drži, popolnoma.

To o žebljih in vijakih, pa je bilo bolj mišljeno za sanacije.
Odkriješ streho, potrgaš stare late.
Špirovec se pa gunca kot "stara barka". Pogledaš - in kaj vidiš - cimpermansk "cvek" dolg 180 ali 200, katerega "glavca je kak centimeter nad špirovcen.
jasno lega in špira sta se z leti osušila - še posebej ker so se / in se še / mokri cimpri na bajte dajejo.

Tudi če tak "cvek" pošlataš in ga nazaj zabiješ - ne drži nič. Tu je ustrezen vijak edina rešitev. In to trajna. Obvezno v takih primerih ( če ni, in običajno ni ) sidraš še lego v venec ali kolenčni zid.

Če je sanacija izvedena na tak način, potem je popolnima vseeno ali je na strehi "lahka" pločevinasta kritina. Ji veter itak ne pride do živega, celotnega ostrešja skupaj z kritino, pa tudi ne odnese kar tako.

[ataIBA]

Mislim, da za kritine ki so pritrjeno kot so Gerard ipd. ni bojazni da bi jih močen vihar lahko odnesel oziroma strgal! Taka kritina se torej dobro obnese v primeru toče kot tudi pri močnem viharju (Kralj med strehami)!!!!

l.p

Se strinjam, vendar samo tako dolgo dokler je nova. Ko zaradi pregrevanja podstrešja in kondenzacije, ki pospešeno uničuje late spustijo žeblji, ki jo držijo....
Če je streha na področju stalnih vetrov, ki jo hladijo in ni razlike med temperaturo zraka pod in nad kritino, je vse OK. Kje v Sloveniji so taka področja? :oops:
Še bo dela.
LP

Predsodki, predsodki in še enkrat predsodki. hock:
Žalostno res.
Če človek dovolj dolgo "trajba" iste fore, na koncu postanejo celo zveličavna resnica. Uf! :?: :?

Pred časom ( mesec in pol nazaj ) sem imel priložnost videti v "jetra" strehe prekrite z "PREFA" pločevinasto kritino. Zadeva je stala nekje v okolici Dunaja. Objekt je star dobrih 40 let, so pa dozidali še en lep kos dodatno. Da so lahko nadaljevali s streho v enakem slogu, kot je na primarnem objektu, je bilo potrebno del stare kritine odstraniti.

In glej ga zlomka - nikjer ni sledi o "gnilih" in dotrajanih latah. No ja saj jih ni. Strešnik je položen na polnem opažu iz navadnih smrekovih desk / colarc. V predelu, kjer objekt stoji tudi ni kakih pretiranih "stalnih vetrov". Še več. V trem predelu je zaradi bližine Donave kar precej megle in vlage v zraku. Torej podobna situacija, kot marsikje v naši lepi pod alpski deželici.
...............................................................................................................
...............
Pa je res kriv "pleh"?
Da ni morda kriv Janez? Saj poznate - kar se Janezek nauči, Janez zna! :lol: :lol:

In naši Janezki so se naučili delati z betonom in ceglom. :x :wink:

Vidiš, o trajbanju istih for imam konkretno mnenje:
- če se devetkrat zlažeš, postane laž avtomatsko resnica :evil:
kar se prečudovito uporablja v politiki.
Zakaj trajbanje o kritinah?
Nekdo mora danes zamenjati streho. Kar se je dogajalo včeraj nima pojma, saj informacij ni potreboval. Postavi vprašanje in pričakuje odgovor. Informacije se začnejo ponavljati ali "trajbati" :wink: ! Trajbaš ti in trajbam jaz, vmes pa še kdo.
Da sem jaz zagovornik kvalitetne strehe, ki sodi v našo klimo po zahtevah in tradiciji, je menda jasno. Da je pločevinasta kritina izredno zahtevna, praviš tudi sam. Edino kar me moti, je obešanje krivde na izvajalce za vse pomanjkljivosti, ki se pojavijo zaradi preprostih fizičnih zakonov.
Tvoja streha na Dunaju lahko drži tudi 100 let, vendar morajo biti dani tudi pogoji za tako trajnost!
Prvi je velik naklon strehe, drugi je svetla barva, tretji dobra izolacija takoj pod kritino, nato impregnirana lesena podkonstrukcija,.... pol pa lahko špila.
Ceneno pa zveni stavek o univerzalnosti pločevinaste kritine, če pa je največji problem trajnost lesene podkonstrukcije in ne kritine.
Da pločevina spodaj in zgoraj kondenzira ni trajbanje ampak preprosti zakon fizike.
Da lahko kritino prej dvigne veter, je menda tudi logično.
Da streha toči, če ima luknjo, menda veva oba. Če moram streho preluknjati, da jo lahko pritrdim, mora biti tesnilo. Pri vijačenju v les, ima tako tesnilo omejeni rok trajanja in ga je potrebno čez 10 let zamenjati, vijake v tem času dotegovati.
Da je težko verjetna obstojnost lesenega navoja v lesu pri zamenjavi tesnil je povod, da nihče tesnil ne zamenjuje in se pusti streha "pri miru". Kaj pa ti to pomeni?
In to so zate predsodki in trajbanje? Napad je res najboljša obramba.
Zveličavna resnica pa je, da sem v gornje spisano prepričan zaradi praktičnih izkušenj.
Tak pač je! Me pa normalno ne moti vgradnja vseh možnih čudnih kritin, ker mora moj sin delati do penzije še cca 35 let :wink: .
LP

[Wolkulja]

Obujam zanimivo temo.  Če sem prav razumela, so današnje moderne hiše brez napusca in z kovinsko streho, ki je hkrati tudi fasada optimalna izbira za močan veter. Ali je napusc zaščiten če je s stebri povezan s tlemi?

Hvala za odgovore!