[ciciban.miha]

To je zdej najbolj moderna varianta ja. Podložni beton, hidroizolacija, potem stirudur, potem plošča, pa spet nekaj malega stiroporja, talno in estrihi.

Dobil sem od treh mnenje, da je brez veze, pa od treh, da je to treba. Potem se pa odloči če se veš in znaš.

Če boš ciljal na subvencijo, potem vredno razmisleka. Najboljše, da dilemo predstaviš arhitektu, še prej gradbinca, ki bo delal plato vprašaš kakšna je razlika v ceni in potem na vago vržeš, če se ti splača. Na papirju je seveda zadeva boljša. Glede same izolacije in glede protipotresne gradnje. V praksi so pa v igri potem še detajli. Ki morajo biti izvedeni brezhibno. Eni imajo pomisleke glede obstojnosti na dolgi rok. Sej veš kako je to... Nekaj je strah pred nečim novim. Upiranje trendom... Po drugi strani pa je res vprašanje, če se to izplača in mogoče res pomislek, kaj se recimo zgodi, če se pod hišo naselijo mravlje.

Mislim, da je nekje celo cela tema na to dilemo nekje na forumu.

Bi se sam še enkrat odločil tako kot sem se? V tem trenutku ne morem rečt, ker še nismo vseljeni.

[BojanF]

Mene pri izvedbi toplotne izolacije nad ploščo bolj skrbi poletna vlaga. Pozimi je zrak v prostoru večinoma suh, tako da do kondenza na temeljni plošči ne bo prišlo četudi je ta hladnejša, poleg tega pa je skelet zunanjih sten na zunanji strani parne zapore, tako da bi bil problem lahko kvečjemu pri notranjih stenah.

Poleti pa je zrak vlažen zunaj in znotraj, in četudi znotraj razvlažuješ ti vlaga lahko pride v stik s hladno temeljno ploščo z zunanje strani, saj je stena navzven parno odprta. Če je temperatura temeljne plošče pod točko rosišča (ki je v vlažnih poletnih dneh lahko nad 20°C), lahko tu pride do kondenza. Je pa precej odvisno od lokalnih mikroklimatskih pogojev, na barju bi me vlaga bolj skrbela kot nekje v hribih.

Je pa res, da je temeljna plošča relativno plitko, tako da nima stalne temperature tako kot zemlja na globini. Ker temperatura tekom leta niha, se utegne poleti dovolj segreti da do tega problema ne bo prišlo.

Sicer pa pri skeletnih hišah vgradnja talne toplotne izolacije nad temeljno ploščo namesto pod njo ni tak problem, ker je stena izolativna po celotni širini in zato na stiku stene in plošče ni toplotnega mostu tako kot pri zidanih hišah.

[ciciban.miha]

Se strinjam z napisanim.  Stik je les/plošča in ne cegu/plošča. Pas pod stenami (ni ravno zanemarljiva površina) je torej relativno dobro izoliran. Kolikor je pač les lahko "dober" izolator.

Pri nas je recimo celo naselje Marlesovih montažnih hiš. Vse stare več kot 30 let. Veliko se jih je v zadnjih letih prenovilo. Nobeden ni jamral, da je imel zaradi kondenza težave. Pred leti, pa tudi dvomim, da so posvečal kakšno pretirano pozornost na izolacijo. 

Pri meni je bil glavni pomislek za izolacijo pod ploščo sama izvedba. Hudič je v detajlih.

[BojanF]

Saj, pri slabši toplotni izolaciji so manjše težave z vlago, ker ti velike količine toplote ki prehajajo skozi stene tudi morebitni kondenz posušijo. Pri novih kvalitetno toplotno izoliranih stavbah pa je te toplote bistveno manj, tako da tu so potem lahko pri slabi hidroizolaciji ali parni zapori problemi z vlago večji.

[trance0]

To se da vse natančno izračunati in ni potrebno na pamet sklepati. Sicer mislim, da se pri nas nasploh preveč komplicira. V ZDA skeletne bajte gradijo že skoraj 200 let in mnoge tudi stoje že toliko časa. Pa ni bilo včasih nobenih fensi izolacij, parnih zapor in ne vem česa vsega. Pri nas se pa nekateri sekirajo, če bo kakšen mg vode prišel na kakšen centimeter lesa ali cigla in bo cel hudič čez 1000 let, ko bi to lahko že morda celo vplivalo na nosilno konstrukcijo.

[ciciban.miha]

Ja v Sloveniji sta hiša in avto, še vedno neka sveta stvar. Buh nedi kej podret... Ali pa da bi se selil. Smo premalo fleksibilni. Nekakšni sužnji svojih brlogov.

Baje, da v Avstriji v mansardah skeletnih hiš v zadnjem cajtu sploh ne položijo več knaufa. Položijo samo lepo OSB in lak čez. Po tleh pa najcenejši laminat. Sej za spalnico je čisto OK. Če bi kdo kej takega pri nas naredu, bi mu vsi rekl, da je malo čuden.

Bajte bi morale biti projektirane na neko življensko dobo. Pod črto, je obnova ponavadi skoraj isto kot podret in naredit na novo. Trendi se v recimo že v 40 letih tako obrnejo, da tiste hiše zidane za 200let postanejo samo breme lastnikom. Tudi standardi so se precej spremenili. Recimo bajte grajene v 50, 60ih. Imajo še vedno neko relativno visoko tržno ceno. Tudi po obnovi, so te še vedno "neustrezne". Državi bi moral biti interes, da so bajte protipotresne. Pa da njihova lokacija omogoča širjenje skupne infrastrukture (recimo pločniki). Imamo veliko gozdov, bajte pa v večini zidane. Gdo bi to zastopil.

[trance0]

Predvidena življenjska doba družinske hiše je, ne glede na material nosilne konstrukcije, kakšnih 60 let. Najkasneje po tem času, deloma pa že prej, jo je potrebno celovito obnoviti, da se ji s tem podvoji življenjska doba. Nekateri se odločijo za obnovo, drugi raje rušijo. Obnova je vseeno lahko precej cenejša od rušenja in novogradnje, vprašanje je le, ali je hišo z obnovo možno povsem prilagoditi potrebam (novega) lastnika.

Je pa na mestu opazka BojanaF, da je pri gradnji potrebno upoštevati tudi lastnosti in obnašanje novih gradbenih materialov. Pametno se je izogniti napakam, kolikor je le možno, tudi če se njih posledice pojavijo šele čez mnoga leta ali desetletja.

[ciciban.miha]

Mojster Boštjan pridno kita in brusi. Stene postajajo vse bolj bele. V grobem gre takole. Bandažiranje z trakom. Potem se spoje in luknje od vijakov zafila in prebrusi. Sledi s5 kitanje. Druga roka bolj na široko in spet brušenje. V tretjem šusu se prekita celo steno in spet pobrusi. Potem pa emulzija in čez belež. 

Jaz sem bil malo manj priden. Malo sem razmetaval in tudi malo pospravljal. Brusil, barval, doktoriral iz vložkov za knauf stene...

Alja je pa zapravljala. Naročila izolacijo za podstrešje, da mi čez vikend slučajno ne bi šle kakšne traparije po glavi.

---

Kuhinja je tudi že naročena. Mava v U, pa ker je kuhne kar nekaj metrov, nimava zgornjih omaric. Mi grejo rahlo na jetra, ker imam bolj nizko podvozje in moram potem za zgornje police zmeri Aljo žicat.

[firefly]

Če imaš še možnost, zamenjaj napo. Moja tašča ni zadovoljna s tako (draga ko pes)...

[ciciban.miha]

Napa ne bo takšna. Kupila že pred časom na mimovrste od Boscha klasično napo (z Boschom imava drugače kar dobre izkušnje/srečo). Bom naredu luknjo 150 v steno in direkt ven. Nema milosti tukaj. Poznam kup ljudi, ki so se nategnal z temi fensi napam.

Ampak vseeno hvala za opozorilo. Če nekaj ne štima, je fajn da se ve. Tudi drugim prav pride.

Ko bo kuhinja zmontirana, napišem kaj več. V tem trenutku, pa samo to, da so cene podobne vsepovsod, vsaka firma ma pa neke svoje finte, kje potem tisti famozni popust dobijo noter.

---

Kavč... Zdej ste že pogruntal, da nisva najbolj nagnjena h kompliciranju. Pa zdle ko je korona, to kar fajn prav pride, ko se ne moreš šetat po salonih in probavat, kateri ti bolj na rit paše. Naši so ga pred kratkim menjaval. Sva sedela na njem, pa naša dva sta bila z firmo zadovoljna, pa sva še mi2 vzela enakega. Itak, v barvi unazanije... V Tomu so bili zelo prijazni in nama poslali še vzorec blaga.

Btw Una siva flika. Tista karirasta zadeva so moje hlače za delat. Delam v pižami že od oktobra.

[ciciban.miha]

Treba je bilo določit sredino mize. Pa sva prestavljala trak po tleh toliko cajta, da nama je bilo vredu. Potem pa z plajbo (mislim, da se reče pravilno svinčnica) no uglavnem uno stvarjo na štriku označila še položaj luči. Zdej je približno, genau od oka tam nekje kot mora bit.

[ciciban.miha]

Kiksi felerji in nezgode... 

Itak, sem ga tudi kje brcnil mimo. Pri pripravi okenskih odprtin, sem pri tavelkem oknu obrezal, kot bi se igral otroc. Sva se potem z fasaderjem  hecala na ta račun. Še sedaj ko pride kdaj mimo mu rečem, da je fasada tak fajn izpadla, ker si bile okenske odprtine v nulo... 

Potem je nastradala glava na podstrešju. Ponavadu nimam problemov, da bi kje zapel, ker sem bolj majhen. Pa sem lopnil v en rob. Lilo za popizdit... Pa se je izkazalo, da je rana komaj 2x2mm velika. Moram potrkat, da drugače razen kakšne prask ni bilo hujšega. Na parceli se striktno izogibam popivanju. Po vsem tem času, me je še vedno najbolj strah krožne žage.

Potem je letela po tleh baterijska. 3x zaporedoma v pol ure. Moraš bit res talent, da ti rata kaj takega. Še vedno dela. Kadar sem bil kje višje, smo tamalega poslal ven iz hiše. Baterijska še vedno dela. 

Hidroizoliral sem vogale v kuhinji. Malo previsoko in ima sedaj Boštjan več dela z kitanjem. 

Najnovejša... Povozil vijak z električnim obličem. Moram za kazen naročit nova noža.

[scania730]

kiksi so pri vsaki novogradnji, to je neizbežno.
Moj kiks je bil:
da sem se pustil prepričat vodovodarju da mi je dal odtočno cev od pralnega stroja fi 50, takisto od kuhinjskega korita in pomivalnega stroja cev fi 50. Cev je vgrajena pod talnim gretjem in speljana do kanalicacijskega jaška. Posledica: vsake 2 leti moram s visokotlačnim čistilcem čistiti cevi (s podaljškom, podgano). V cevi nastane čep od čistil ne pa od umazanije. čep se naredi kot neka kepa pralnega praška. Od letos dalje uporabljamo tekoči pralni "prašek" za pralni in pomivalni stroj, pa da vidim kaj se bo zgodilo v roku 2 let.
Kiks št.2.: v spodni etaži imam talno gretje, v zgornji pa radiatorje. V talno bi spuščal vodo 32 stopinj, v radiatorje pa 38. Tega ne morem izvesti, ker ima toplotna črpalka (notranja enota) le en režim temperature izhodne vode, nekatere imajo sice možnost da na njih priklopiš 2 veje z različnim temp. režimom, a moja pač tega nima. V praksi v talno spuščam 32, na stopnicah ni vrat, sobe zgoraj so odprte in v radiatorjih zgoraj je pač 32 stopinj, če je treba zgoraj dogrejem s stensko klimo, ki je v zg. etaži.
Tako, da v končnem se tudi gor segreje, a je protokol.
Toliko o kiksih, a ko se navadiš, je to pač rutina.
So pa tudi plusi in sicer:
v spodnjem wc je pisoar, odlična zadeva, wc je tako bolj čist in sijoč, pisoar ima pogrov, tako da ob neuporabi je prav ličen, sicer dražji ko školjka (pisoar 200 eur, pokrov 50). Drugi plus: v zg. kopalnici dvojni lijak, najprej sem bil malo skeptičen, češ da je to muha iz ameriških filmov, a v praksi se je izkazal za zelo praktično zadevo. Praviloma sva zjutraj in zvečer oba z ženo istočasno v kopalnici, dvojni lijak omogoča da ni zunaj pred vrati čakalne vrste.
tretji plus: v kopalnici je talno gretje, a ne vodno, temveč električno. prednost tega sistema je da je grelna mrežica položena na estrih in ne v njega kot vodno. čez njo le še keramika, odzivnost hitra, vključeno tudi poleti na timer zjutraj in zvečer, poraba majhna ker je le 6 m2, tč poleti ne dela (razen za sanitarno vodo), tla pa topla, noter smo bosi, posebaj prijetno je v tuš kabini, ker je keramika in kanaleta, torej je ogrevano tudi v tuš kabini, ko prideš iz pod tuša ven, ne rabiš mini tepihov po tleh, ker je itak toplo, pa še hitro se tla posušijo.
Toliko o mojih večjih plusih in minusih, sicer je obojih še več, a te so poglaviti.
To da ti pade baterijska po tleh, je še najmanj, samo da si ti ok, pa je vse ok.

[ciciban.miha]

Oh ja... Baterijska. Štorija je precej dolga. Padlo po tleh, ko sem delal strop. 3x v pol ure. Za vsako sem zlomil seveda še sveder. Pa ker je korona, seveda ne moreš kar letet v trgovino... Da bi bila cela stvar še bolj zabavna, je pa tu faktor, ki se mu reče moja familija. Na prvo žogo se ne razlikujemo, kaj preveč od drugih familij, imamo pa seveda svoje "posebnosti"...

Ena od največjih, je da se zmeraj kregamo kdo bo plačal. Pride račun in potem vsi ven vlečemo denarnice in se deremo na bogega kelnarja... Vsak seveda špila na svoje... Js sem na vrsti. Js sem prvi rekel. Js sem najstarejši. Kadar smo v moji občini jaz plačam. Un bogi kelnar pa čist zbegan, ko ne ve od koga mora vzet denar. Zadeva gre tako daleč, da tudi kdo zgine tam nekje med posladkom in gre naskrivaj plačat...

Ta bormašina pade sicer v drugo kategorijo... Ki jo pač drugi izven naše familije ne boste razumel (sej jo še jst ne). Posodil ata Ciciban. Da sem jaz imel dve. Eno za povrtavat in drugo za vijačit. Jebiga, je bilo kar par tisoč vijakov in kdo bo to skozi menjaval. In ker sem mu jo razbil, sem v Lidlu kupil podobno in mu hotu vrnit nazaj celo... 
In kaj... Noče jo vzet. Hoče met ta razbito nazaj. In tako se že ene par mesecev trudim, da ko pride na obisk, da bi mu podvalu "ta novo".

Se pa že špilam z izolacijo. Danes sem že nekaj malega položil. V glavnem sem pospravljal in rezal les za podkonstrukcijo (ju3 kao slabo vreme)

[ciciban.miha]

Čista jeba... No počasa se giftam na dilah. 3x10cm križno izolacije v roli. Za potke morali 50x10 križno. Vijaki 160. Čez položil kar opaž, ki mi je ostal.