[Igorslo]

Kakšna tipala imaš in kam ti pošiljajo podatke,a kdo ve če obstaja kakšna varianta da bi imel te podatke o temperaturah na telefonu.

[Hanzi]

Dobra polovica.moje kurjave do novega leta. 
K vejam dodajam večje kose drv,.ker same veje v peči naredijo "stalo"

[Gomi]

Vav, tole so pa veje za podkurit kmečko peč. Pol "butatare" vej za podkurit, potem pa nekaj konkretnega. Ali pa ustvarjanje žerjaice za peko kruha.
Vplinjaka s tem kurit je pa j.b..

[Igorslo]

Mlinček pa peč na sekance direkt zate.

[Hanzi]

Ne smeš preveč naložiti,če pred koncem gorenja nalozis se četrt peči, ni večje težave,. Oziroma vsaj še nisem opazil. Na začetku pa ne smem četrtine naložit in polena na vrh. Ker je "Titanik"

[Gomi]

#Gomi ali je velika razlika v izkoristku energije iz drv če so dimni plini 180 ali 200 -220?
Več zraka gori hitreje, močneje in izguba gre v dimnik ampak je tudi na izmenjevalcih večja temp. Ne znam izračunati oz ne najdem "kmečke" formule ki bi mi to izračunala.

Sem se spomnil ene "kmečke" presoje, ki pa niti ni tako napačna. Neka razmerja se le pokažejo. Sem jo pred časom tudi tudi objavil tu na forumu.
Kotel z gorenjem ustvarja toplotno energijo. Recimo, da je ta energija dim pri 1000 stopinjah v izgorevalni komori. Čez sekundo, dve pa ta dim zdrvi skozi dimnik - ampak pri 200 stopinjah.
Kotel je torej obdržal 800/1000=80% energije.
Če pa na primer očiščen kotel spušča dim pri 180 stopinjah bo pa kotel obdržal
(1000-180)/1000=82%
Vplinjaki imajo temperaturno tipalo običajno na izhodu. Kotli višjega cenovnega razreda pa merijo temperaturo tudi na izhodu iz komore. Imaš vse podatke, da s preprosto metodo primerjaš učinkovitost delovanja kotla.
Tipalo v komori ti kaže recimo 840° na izhodu pa 190°.
(840-190)/840=77%
Drugič pa je komora 900° izhod pa 200°.
(900-200)/900=78%

[Hanzi]

Zanimiv izračun.
Se strinjam.z njim, če enaka količina drv v obeh primerih gori enako dolgo.

[csamo001]

... ampak to lahko po mojem primerjaš eno variablo, če so vse ostale enake. Je pa tu kup spremenljivk. Količina, vrsta in suhost lesa. Čistost kotla, Vlek. Itd.

[Hanzi]

Če so tvoje variabile drugačne, potem je pri enakem lesu tudi TDP drugačen. Al na začetku gorenja al pa na koncu.
Iglavec v attacku ne razvije take toplote kot listavec. Najbrž tudi drugje ne. Vidim po barvi komore. Pri iglavcu redko kdaj "zažari"

[csamo001]

Že že, povedat želim, da se tudi ostale spremenljivke spreminjajo in so potem lahko take primerjave problematične. Imaš recimo ob dveh identičnih nalaganjih enakega lesa različno temperaturo dimnih plinov, ampak, ker se zatadi vremenskih pogojev ustvari različen vlek, so tudi vrednosti TDP različne. Samo kot primer.

[Igorslo]

Ampak tudi ne vemo če ima kotel X TDP 190c in kotel Y TDP 190c koliko ima stopinj v komori če sta enako kilowatna itd.Če nimamo podatkov temperature v komori Lahko ima "cenejši" nižjo temp v komori in posledično nižjo temo TDP.
Froling s4 ima na 190tdp 22kw na 210tdp 30kw, cenejši S1 brez vrtinčne komore pa 200tdp za 15kw

[Gomi]

No za to ni treba dveh nalaganj. Zgornja primera lahko nastopata  pri enem samem kurjenju pa je razlika komaj slaba 2%. Te temperature v izg. komori nastopajo le v času pirolize, dokler ne razpade celuloza in lignin in ostane samo še oglje. Tu nastopi drugačno gorenje in veljajo druga pravila. Temperatura oglja narašča do cca 670°. Do takrat oglje in zrak proizvedeta več dioksida, ki daje več energije, potem pa gre reakcija do monoksida, ki pa daje manj energije.
http://gasifiers.bioenergylists.org/?q=node/223
Tu nastopa neko naravno ravnovesje in temperatura v komori se zaradi te zakonitosti ves čas suče nekje okrog 670°. Temu pravijo Boudouardovo fazno ravnotežje. Velja za lesno oglje. Kot zanimivost premogov žar pa presega 1600°, pa je ravno tako rastlinskega izvora. Temperature na izhodu kotla so pri meni v tem primeru okrog recimo okrog 150 - 160 če je dovolj oglja seveda.
520/670=77%
Razlika je spet samo nekaj procentov kljub veliki razliki temperatur v komori in na izhodu iz kotla. So tile vplinjaki kar precej robustni. Tako, da kakšni manjši vplivi v razliki tlakov nimajo drastičnega vpliva na delovanje. Pri 2000l zalogovnikih in 5% razliki pomeni, da je 100l vode v njih manj ogrete. Tudi ne opazim ne.

[Gomi]

@Hanzi - Sem že lansko leto obljubil podatek o površini odprtine za primarni zrak - pa sem žal šele teden nazaj podrl ploščo s pogoni, da sem prišel do nje. Pri meni je površina odprtine za dotok primarnega zraka 34cm2. Torej tam nekje tvoje velikosti če se prav spomnim.

[Hanzi]

Da, tudi jaz imam nekaj takega. Pišem po spominu. 
Notranjo in zunanja luknja je približno tako velika. 
Zato je res zanimivo poslušat kako je treba imeti okno kopnjeno ali pa odprtino v fasadi velikosti vsaj nekajkrat večje od tiste pri peči....
Ja, v kakšnih hišah ki so zrakotesne. V naših socialistih hišah pa so dovolj priprta vrata. Se zaprta vrata ( če niso ravno hudo tesnjena s tesnili) bi spustila dovolj zraka v peč.

[hafo123]

Ali ima kdo težave z displayem? Večji del časa sedaj je zelo slabo berljiv včasih pa normalno. Ali kdo ve kaj bi lahko bilo narobe?