[kozolec]

Pozdravljeni,

na območju gradnje predvidenega objekta je veljaven OPPN. Dimenzija objekta je določena, prav tako je podana razdalja napušča izven tlorisnega gabarita objekta. Podan je tudi najmanjši odmik(3m) vertikalne projekcije napušča ali drugih izrastkov (balkoni, terase, pergole ali drugih izrastkov) do sosednjih zemljišč. Predviden objek in napušč je znotraj vseh omenjenih parametrov. Na občini se je zataknilo pri pregledu skladnostni projekta z odlokom ob zidec, ki je s tlemi povezan z napuščem - z opombo da definiram ta zidec, ker ni zadosti, da je označen kot nekonstrukcijski element. Namen zidca dim 20 x 100 cm je zgolj zaslonka pred ulico in je lociran znotraj vertikalne projekcije dovoljenega napušča, se ne stika z objektom in ni vključen v zazidano površino objekta.
V SIST ISO 9836 je v definiciji zazidane površine pomanjkljivo opisano kateri sekundarni elementi zgradbe niso vključeni zraven.
Ali je komu znana ta problematika in kako jo rešiti? 
Hvala!

[BojanF]

V čem je problem? Definirajte zidec, kot občina želi in to je to.

Sicer pa, če se zidec ne stika z objektom, gre za ločen objekt - ograjo, ki je enostavni objekt in se lahko brez gradbenega dovoljenja postavi naknadno, tako da lahko zadevo tudi brišete iz projekta in jo postavite naknadno.

Oziroma, pravite da zidec povezuje tla in napušč? Kako se potem ne stika z objektom? Glede na opis bi sam rekel, da je zidec del objekta. V vsakem primeru ta element ne more biti opredeljen kot ločen objekt - ograja, kar za te običajno obstajajo višinske omejitve, ki jih vaš napušč najverjetneje presega.

[kozolec]

V čem je problem? Definirajte zidec, kot občina želi in to je to.

Sicer pa, če se zidec ne stika z objektom, gre za ločen objekt - ograjo, ki je enostavni objekt in se lahko brez gradbenega dovoljenja postavi naknadno, tako da lahko zadevo tudi brišete iz projekta in jo postavite naknadno.

Oziroma, pravite da zidec povezuje tla in napušč? Kako se potem ne stika z objektom? Glede na opis bi sam rekel, da je zidec del objekta. V vsakem primeru ta element ne more biti opredeljen kot ločen objekt - ograja, kar za te običajno obstajajo višinske omejitve, ki jih vaš napušč najverjetneje presega.

Naknadno brez GD lahko postavim ob objekt vsaj tri enostavne objekte kot dopolnitev obstoječe pozidave, vsak po 20 m2, vendar ne želim tega vključevat v DGD. Želim samo vključiti omenjen zidec, ker je vizualno vkomponiran v izgled objekta kot celota.
Zidec povezuje tla in napušč - predstavljajte si na vogalu napušča steber, po vizualnosti sta enaka z zidcem, le po funkcijii se razlikujeta, saj v mojem primeru gre za zaslon pred ulico in ne za premostitev obtežbe. 
Sprašujem, ali imam lahko v sklopu dovoljenega napušča, na vogalu tega še vertikalo - zidec do tal oz ga 10 cm pred tlemi prekinem in da se ta ne šteje v zazidano površino.
Hvala!

[BojanF]

Torej zadeva ni temeljena na tleh, temveč je obešena na ostrešje, potemtakem je sestavni del hiše. Tega nisem razumel, ker ste napisali, da se zidec s hišo ne stika, ampak ste to očitno mislili le v tlorisu.

Razumem, to je tak nekonvencionalni stavbni element za katerega OP(P)N ničesar ne predpisuje in sedaj na občini ne vedo kaj naj z njim.

Kako pa zadeva izgleda? Enak material kot fasada, kot streha, kaj tretjega?
Odvisno od orientacije objekta ga morda lahko prodate kot senčilo?

[kozolec]

Torej zadeva ni temeljena na tleh, temveč je obešena na ostrešje, potemtakem je sestavni del hiše. Tega nisem razumel, ker ste napisali, da se zidec s hišo ne stika, ampak ste to očitno mislili le v tlorisu.

Razumem, to je tak nekonvencionalni stavbni element za katerega OP(P)N ničesar ne predpisuje in sedaj na občini ne vedo kaj naj z njim.

Kako pa zadeva izgleda? Enak material kot fasada, kot streha, kaj tretjega?
Odvisno od orientacije objekta ga morda lahko prodate kot senčilo?

V izvedbi bo pritrjena na pohodni tlak, ki je predviden okoli hiše in ne na temelj objekta. Ta element bi imel zaključni sloj enak fasadi objekta, razmišljal sem o lesu, vendar bi preveč izstopalo iz celote. Lahko ga prikažem kot senčilo ali fasadni del napušča ali kot steber oz kot element, ki se ga ne vključuje v zazidano površino?

V priponki sta vidna skrajna elementa/zidca, ki se povezujeta z napuščem.

[kozolec]

Torej zadeva ni temeljena na tleh, temveč je obešena na ostrešje, potemtakem je sestavni del hiše. Tega nisem razumel, ker ste napisali, da se zidec s hišo ne stika, ampak ste to očitno mislili le v tlorisu.

Razumem, to je tak nekonvencionalni stavbni element za katerega OP(P)N ničesar ne predpisuje in sedaj na občini ne vedo kaj naj z njim.

Kako pa zadeva izgleda? Enak material kot fasada, kot streha, kaj tretjega?
Odvisno od orientacije objekta ga morda lahko prodate kot senčilo?

V izvedbi bo pritrjena na pohodni tlak, ki je predviden okoli hiše in ne na temelj objekta. Ta element bi imel zaključni sloj enak fasadi objekta, razmišljal sem o lesu, vendar bi preveč izstopalo iz celote. Lahko ga prikažem kot senčilo ali fasadni del napušča ali kot steber oz kot element, ki se ga ne vključuje v zazidano površino?

V priponki sta vidna skrajna elementa/zidca, ki se povezujeta z napuščem.

Sprašujem ali površina vertikalne projekcije napušča zaradi podpore s stebrom ali nekonstrukcijskim elementom poveča objektu zazidano površino. 

Hvala za odgovor!

[BojanF]

To bi bilo odvisno od OP(P)N-ja. Če uporablja izraz zazidana površina skladno s standardom potem bi sam rekel da ta stena zapade pod sekundarne dele stavbe, ki se v skladu s točko 5.1.2.2. standarda v to površino ne štejejo. Če pa je v uporabi kak drug izraz, npr. faktor zazidanosti, pa ima odlok lahko svojo definicijo, ki bi lahko takšne dele stavbe vključevala.

Stene kot je prikazana jaz v nobenem primeru ne bi fiksno pritrjeval hkrati na tla in na streho. Nekje mora biti vertikalni drsni stik, da v primeru posedkov objekta in/ali terena okoli njega ne pride do poškodb. Torej, ali lahka montažna stena, ki visi s strehe in je pri tleh samo bočno fiksirana, ali pa stena postavljena na ustrezen temelj, ki ima na vrhu ustrezno dilatacijo od strešne konstrukcije in je tam samo bočno fiksirana. Mislim, da je sploh v primeru slike 31 viseča varianta bolj smiselna, ker stoječa varianta ne bo zmogla podpirati še previsnega dela stene vzdolž napušča.

[kozolec]

To bi bilo odvisno od OP(P)N-ja. Če uporablja izraz zazidana površina skladno s standardom potem bi sam rekel da ta stena zapade pod sekundarne dele stavbe, ki se v skladu s točko 5.1.2.2. standarda v to površino ne štejejo. Če pa je v uporabi kak drug izraz, npr. faktor zazidanosti, pa ima odlok lahko svojo definicijo, ki bi lahko takšne dele stavbe vključevala.

Stene kot je prikazana jaz v nobenem primeru ne bi fiksno pritrjeval hkrati na tla in na streho. Nekje mora biti vertikalni drsni stik, da v primeru posedkov objekta in/ali terena okoli njega ne pride do poškodb. Torej, ali lahka montažna stena, ki visi s strehe in je pri tleh samo bočno fiksirana, ali pa stena postavljena na ustrezen temelj, ki ima na vrhu ustrezno dilatacijo od strešne konstrukcije in je tam samo bočno fiksirana. Mislim, da je sploh v primeru slike 31 viseča varianta bolj smiselna, ker stoječa varianta ne bo zmogla podpirati še previsnega dela stene vzdolž napušča.

Odlok ne opisuje zazidane površine, niti faktorja zazidanosti in izrabe. Objekti so zakoličeni z znanimi gabariti z možnostjo upoštevanja tolerance odstopanja od tlorisnih gabaritov.

[KeCko]

Zadeva je precej mejna, še posebej, če bo pozidana. Dvomim, da bo sama konstrukcija betona balkona z obtežbo preko strehe tole držala brez nekih povesov, če ne bo povezave s temelji.

Kot neke vrste senčilo, v drugem materialu - leseno npr pa bi po moje šlo skozi.

[kozolec]

Zadeva je precej mejna, še posebej, če bo pozidana. Dvomim, da bo sama konstrukcija betona balkona z obtežbo preko strehe tole držala brez nekih povesov, če ne bo povezave s temelji.

Kot neke vrste senčilo, v drugem materialu - leseno npr pa bi po moje šlo skozi.

Hvala za odgovore in nasvete!