[okram]

Kaj takega?
<!-- m --><a class="postlink" href="http://shrani.si/f/40/f4/45dCvqHF/setheight500-sf-studio-1.jpg">http://shrani.si/f/40/f4/45dCvqHF/sethe ... udio-1.jpg</a><!-- m -->

Ja, nekaj takega

[yan1234]

Po moji logiki s turbolatorji ne zmanjšas premera na poti dimnih plinov (tisti plehek je zanemarljiv) a povečaš stično površino za oddajo toplote. To je vse. Podobno kot imaš hladilnik na avtu....če bi imel samo cevi speljane bi hitro zakuhal....ker je pa vmes še satovje je prenos toplote toliko bolj intenzivnejši...identično je v peči. Povečuješ stično površino. A za moje pojme b bilo idealno da so turbolatorji v prerezu v obliki črke L ali na glavo obrnjen T. Ker na tak način se toplota lažje oddaja na dno, kjer turbolator stoji.
Torej...sploh ni potrebno ustavljati hitrosti dimnih plinov (turboator kot ovira) ampak...povečaš stično površino izmenjevalca (hitrost lahko ohraniš).

Seveda..druga opcija je da zmanjšaš hitrost plinom, a to je po moje slabše, ker s tem bolj pacaš peč.

(Z vidika prenosa toplote..alumnij...L profil 40 na 40 mm in narezan na dolžino ...5 do 7 v vrsti vzporedno)

Komentarji?

+hitrost plinov
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.engineeringtoolbox.com/convective-heat-transfer-d_430.html">http://www.engineeringtoolbox.com/conve ... d_430.html</a><!-- m -->

[zamot1]

Toploto je treba čim prej prenesti na vodo v izmenjevalcu ne na pleh.
Malo prečitaj o laminarnem toku tekočin in plinov v ceveh.

[Bajkman]

Kaj pa kaka informacija koliko znižanje TDP dejansko zmanjša izgube? Recimo znižanje iz 280°C na 200°C? Vesel bi bil kakih številk, če kdo pozna.

Hvala

[Gomi]

Dimne pline ustvariš v kurišču kotla in ti plini imajo tam recimo 600°. Pri izhodu iz kotla pa 200°. Dimni plini so oddali kotlu toliko toplote, da jim je temperatura padla na 200°. Kotel je pobral 400/600=67% toplote. Ko je pa temperatura plinov ob izhodu iz kotla 280° pa pobere kotel 320/600=53%.
Tole je za nas domače kurjače dovolj dober račun.
Profesionalci pa te zadeve merijo. Takole nam je na sorodnem forumu napisal bios, ki je izvajal meritve wvtermovih kotlov. 
citiram
...Izkoristek s katerim se proizvajalci radi hvalijo (92 % itd…) je možen samo ob skrbno naloženem kotlu, z temperaturo dimnih plinov okoli 160 – 170 °C ter z kakimi 4% kisika v dimnih plinih pri vrtinčnih komorah in tam okoli 6% pri laminarnih komorah. Z višanjem preostalega kisika v dimnih plinih začnemo toploto izgubljati z tem da segrevamo zrak ki ne sodeluje pri zgorevanju, zato izkoristek hitro pada prot 80% če je recimo preostali kisik okoli 10%. Še huje je z dimnimi plini. Ti takoj ko prestopijo mejo 185°C pade izkoristek na manj kot 88%. Zadnje meritve sem delal pri 230°C in je izkoristek na uplinjevalni peči znašal le še 60%, kar je katastrofa. Vendar pa ima visoka temperatura zelo ugodno lasnost – kotel je veliko bolj čist, zato veliko proizvajalcev kar serijsko nastavlja temperature na okoli 200°C. Kar je bolj prav presodite sami – jaz spuščam v dimnik 70°C z tem da primešavam svež zrak ter tako držim točko kondenzacije na 35°C. Dimnik pa meri samo 2m. Z poskusi na klasičnih dimnikih pa sem ugotovil da ne smem iti pod 80°C pri cca 10% kisika v dimnih plinih...

...Je pa še nekaj kar prej nisem opisoval. Če recimo imaš v dimnih plinih 10% kisika ter v dimniku 120°C lahko zoped pričakuješ visok izkoristek. Je pa visok % kisika spet zaželjen glede čistoče kotla, kar najbolj vejo serviserji. Če hočeš zadovoljno stranko nastaviš O2 na 10% in Tdp na 220 °C in so vsi zadovoljni. Le kalorimetra ne smeš priklopiti .

Torej dokler boš beležil temperature do 190°C se ne sekiraj, ko pa več pa je škoda drv. Če bo gdaj čas bom naredil kak graf odvisnost izkoristka od Tdp. Tako bi najbolj nazorno prikazal padec izkoristka...

[Bajkman]

Res nisem vedel da 600°C. Tvoje razmišljanje pa je zelo enostavno. Na osnovi dT. Sem pa tudi že na tem forumu prebral trditve o gorenju pri 1000°C. Morda res samo pri uplinjakih.

Skratka, hvala.

[Hanzi]

Sinko je svojega slovacka tudi preko 1000 gnal. 
Pa kot berem marsikateri kotel je tega sposoben. Seveda v sobi in IK. Potem začne T drastične dno padati. 
Attack ima factory settings na 180. 
Niha lahko ± 20C. 
Dimnik je shidel 150(z dvema zracnikoma ob strani, star 45 let) , do dimnika imam 2,5m inox priključka. Če je na izhodu peči 180, je na vrhu dimnika okoli 60.  Je pa res da sem  to meritev delal samo enkrat, bo treba še kdaj.
Sploh sedaj ko ima dimnik najbrž nekaj notranjih oblog, zna biti na vrhu bolj toplo. Se pa ploščice v kopalnici kjer je dimnik segrejejo na 30+C.

[Bajkman]

@Hanzi, morda se bo tebi zdelo neumno vprašanje, ampak kaj je IK?

[Hanzi]

Izgorevalna komora pri uplinjevalnem kotlu. Del ki je običajno pri spodnjih vratih. Med kuriščem in IK je pa šoba, skozi katero gre ogenj in se mu po potrebi dodaja zrak ( odvisno od vsebnosti kisika v dimu ce imas lambdo)

[Bajkman]

Aja, sorry. Lahko bi vedel. Hvala

[Gomi]

Bajkman, napisal sem recimo 600°. S tem pa ni rečeno, da je temperatura v kurišču res taka. Podobno lahko izgube zračunaš za temperaturo kotla pri 700°. Za klasične kotle primankuje dostopnih podatkov o dejanskih temperaturah v kurišču. Po moje se gibljejo tam nekje do 600- 700°. Lažje je pri vplinjevalnikih, kjer se glavnina procesa izvrši v izg. komori. Tu pa na nemškem forumu najdeš kup diagramov o plinih, ostanku kisika, temperaturah v izg. komori in izhodu iz kotla tekom kurjenja. In to so dejansko vsakodnevni podatki in rezultati, ki jih forumaši dosegajo. Tu potem lažje ocenjuješ in primerjaš. Moje opažanje je, da v glavnem kurjači na vplinjaki kurijo kotle tako, da je temperatura na izhodu iz izg. komore nekje med 700 in 850°.

[Bajkman]

Saj to me je zanimalo. Če klasika recimo dela pri 700 pa v dimnik 200, je izkoristek na tem delu 71% pri 300 °C TDP pa bi bil 57%.
Pri gorenju na 600 pa pri 200 °C TDP 67%, pri 300 pa 60%.
Obenem je še odvisno od vsebnosti kisika itd.

Recimo da je potenciala 15%, prihranek drv pa 23%. Vesel bom če me kdo popravi.

[Nike_Laker]

Saj to me je zanimalo. Če klasika recimo dela pri 700 pa v dimnik 200, je izkoristek na tem delu 71% pri 300 °C TDP pa bi bil 57%.
Pri gorenju na 600 pa pri 200 °C TDP 67%, pri 300 pa 60%.
Obenem je še odvisno od vsebnosti kisika itd.

Recimo da je potenciala 15%, prihranek drv pa 23%. Vesel bom če me kdo popravi.

Za osnovni približek morda OK - moral pa bi računati Kelvinih (+273).  
700 °C -> 200 °C = 973 K -> 473 K: 51 %
700 °C -> 300 °C = 973 K -> 573 K: 41 %
600 °C -> 200 °C = 873 K -> 473 K: 46 %
600 °C -> 300 °C = 873 K -> 573 K: 34 %

[Bajkman]

A res? A ni vložena moč(energija) povezana s tem koliko obstoječi zrak segreje? Tako da sem privzel da bi se moralo računati z deltaT. Nekako bolj prav bi se mi zdelo, a zgleda da ne razumem dovolj dobro termodinamike. Hvala za pojasnilo.

No, jaz bi si predstavljal takole. Če segreje iz 20°C na 600°C, je razlika 580°C (ali K). Pade na 200°C v dimnih plinih - deltaT = 180°C (ali K), izkoristek pa 400°C/580°C = 69%

- iz 20°C na 700°C, deltaT = 680°C, padec na 200°C DeltaT = 180°C, Izkoristek pa 500K/680K = 74%.

Seveda pa gre verjetno precej energije v nič, če ne zgorijo vsi plini, ker če bi, bi gorelo s še višjo T in tisto bi bilo potrebno vzeti v izračun.

--------------------------

@Gomi, eno kratko vprašanje sem ti pisal na ZS.

Hvala

[Nike_Laker]

A res? A ni vložena moč(energija) povezana s tem koliko obstoječi zrak segreje? Tako da sem privzel da bi se moralo računati z deltaT. Nekako bolj prav bi se mi zdelo, a zgleda da ne razumem dovolj dobro termodinamike. Hvala za pojasnilo.

No, jaz bi si predstavljal takole. Če segreje iz 20°C na 600°C, je razlika 580°C (ali K). Pade na 200°C v dimnih plinih - deltaT = 180°C (ali K), izkoristek pa 400°C/580°C = 69%

- iz 20°C na 700°C, deltaT = 680°C, padec na 200°C DeltaT = 180°C, Izkoristek pa 500K/680K = 74%.

Seveda pa gre verjetno precej energije v nič, če ne zgorijo vsi plini, ker če bi, bi gorelo s še višjo T in tisto bi bilo potrebno vzeti v izračun.

--------------------------

@Gomi, eno kratko vprašanje sem ti pisal na ZS.

Hvala

Je zelo veliko različnih izkoristkov - odvisno kaj želiš meriti.
Sem se morda malo prenaglil in sem uporabil Carnotovega - ki je bolj uporaben za toplotne stroje (poklicna def. pač). 

Pri pečeh pa je bolj ustrezen tvoj račun - razlika inputov in razlika outputov.
Če uporabljaš dT, sta Celzij ali Kelvin enaka. 

Seveda je še veliko vpivnih detajlov, nepopolno izgorevanje, toplotna kapaciteta izopuha ni čisto linerna s T, če slučajno pride do kondenzacije se izkoristek bistveno poveča...