[FAE]

bom za vikend prestavil DIP stikalo na IVT, opazoval bom porabo med defrosti, že sedaj sem opazil, da kompresor ne gre na maksimum, tam nekje 1800W, kar je več kot pol manj, verjetno je odvisno od temp. vode, ki je takrat na voljo, pri meni v paralelno vezanem zalogovniku pade iz nekje 40C na 35C...

[bozgom]

Ivt imam nastavljeno na 65%, kjer imam dT 5° proti koncu defrosta je dT tudi 10°. Pri 65% moci mi kaze kalorimeter okoli 6 kwh dv40° pv35°. Proti koncu defrosta doseze hladilno moc nad 10kwh. Verjamem, da hiter defrost ni najbolsi za materiale, vendar defrost ki traja 10min pa tudi malce zmanjsa grelno moc naprave. In taksna naprava mora dlje casa delati na visjih obratih da doseze zeljen sp, kar pomeni hitrejse sreženje.

Moja TČ ima malo drugačno regulacijo. Vedno namreč obratuje z neko optimalno razliko med DV in PV. Če je pred defrostom temperatura DV npr. 40°C in PV 35°C po koncu defrosta pa je PV na 30°C potem TČ starta ogrevanje z DV 35°C nato pa se glede na dvig PV dviga tudi DV, da je razlika vedno enaka (31/36; 32/37...) Torej kompresor po defrostu lahko deluje celo z nižjo modulacijo kot pred njim.

[Zaspanc]

Po defrostu itak dela z nižjo električno močjo, ker je COP večji pri hladnejši vodi in toplejšem uparjalniku, a je termična moč enaka, posledično pri konstantnem pretoku tudi dT enak...

[csamo001]

Na DV varnostni termostat, ki naj bo nastavljen na max 55°C, na PV delovni termostat z nastavljivo diferenco, katera naj bo okoli 3 -10K v primeru radiatorjev in 1-2K v primeru talnega. Pravilno nastavljena diferenca je v celoti odvisna od hiše št. radiatorjev, celotne količine vode in toplotnih izgub.

---

Ivt imam nastavljeno na 65%, kjer imam dT 5° proti koncu defrosta je dT tudi 10°. Pri 65% moci mi kaze kalorimeter okoli 6 kwh dv40° pv35°. Proti koncu defrosta doseze hladilno moc nad 10kwh. Verjamem, da hiter defrost ni najbolsi za materiale, vendar defrost ki traja 10min pa tudi malce zmanjsa grelno moc naprave. In taksna naprava mora dlje casa delati na visjih obratih da doseze zeljen sp, kar pomeni hitrejse sreženje.

Izvajanje defrosta s tako veliko močjo in priprtim ETEX ventilom nikakor ni ok. Je tudi eden od poglavitnih razlogov za pokanje izmenjevalcev na teh napravah.
Japanerji so tukaj naredili veliki kiks. Kaj veš, morda je ravno to razlog, da je IVT te naprave umaknil iz prodaje.
Kakorkoli! Zelo pazite na pretok, kateri naj bo vedno vsaj blizu 1m3/h

Se mi zdi, da se v poplavi teh 400 in nekaj strani teme hitro spregleda res pomembne vpise. Ta zgonji je gotovo eden od "ta pomembnih".

[Fery]

Jaz imam okrog 850 l pretoka, TČ vzame vodi 10 do 12 stopinj med defrosti.
Se pravi povratni 27, dvižni pade do 15 stopinj.
Povratni mi seveda ne pade, bi morala defrostat par ur, da bi ji to uspelo.

[tadej90]

Na defroste nima nastavitev moči nobenega vpliva.
ETEX sem že nagruntal kako goljufati. Z močjo kompresorja se še ukvarjam, nekaj malega vpliva na frekvenco motorja ima temp. tipalo v kondenzatorju. če le tega goljufaš na navidezno temp. npr. 50°C, pamet misli, da ima tako toplo vodo za defrost, pa kompresorja ne nažene na polno.
Ne, še nisem tako daleč, mašine še nimam montirane.
Po vseh predelavah je mašina še vedno v delavnici, saj mi gre tale pretirana moč hlajenja med defrosti prekleto na k....

ETEX ventil se po koncu defrosta sliši, ce se ne motim. Kaksnih par minut naprava na tanko piska.

[sassapo]

Do konca odprt ETEX pomeni, da se plin uparja preko celega izmenjevalnika bolj ali manj enakomerno, predvsem pa s precej višjo temp. kot pri veliki tlačni razliki kjer lahko prosta temp. uparjanja doseže tudi -60°C
Sistem odtajanja je tukaj identičen kot tisti pri klimatskih napravah kjer nimamo praktično nobene akumulacije toplote in mora vso delo opraviti kompresor.

[csamo001]

Jaz imam okrog 850 l pretoka, TČ vzame vodi 10 do 12 stopinj med defrosti.
Se pravi povratni 27, dvižni pade do 15 stopinj.
Povratni mi seveda ne pade, bi morala defrostat par ur, da bi ji to uspelo.

Učinek defrosta je pri meni na radiatorjih (na otip) kar opazen, pa čeprav mi dvižni vod gre skozi Stadlerco. Na grafih sicer na dvižnem vodu, merjenim za Stadlerco (modra krivulja) ni videti nič kritičnega, še manj na povratnem vodu (zelena krivulja). Dvižni vod takoj na izhodu iz TČ (črna krivulja) pa seveda kaže kar pač kaže...

   

---

Do konca odprt ETEX pomeni, da se plin uparja preko celega izmenjevalnika bolj ali manj enakomerno, predvsem pa s precej višjo temp. kot pri veliki tlačni razliki kjer lahko prosta temp. uparjanja doseže tudi -60°C
Sistem odtajanja je tukaj identičen kot tisti pri klimatskih napravah kjer nimamo praktično nobene akumulacije toplote in mora vso delo opraviti kompresor.

Sašo, a ima zalogovnik potem kakšne pozitivne učinke oziroma morda nekoliko omili negativne posledice defrosta za material?

[tadej90]

Zalogovnik ti po mojem samo omogoca, da ima naprava celoten cikelj defrosta isto temperaturo vtoka vode v izmenjevalec. Med defrosti so najverjetneje v prednosti radiatorski sistemi pred talnim.

[csamo001]

Jaz imam Stadlerco/zalogovnik vezano zaporedno, in sicer za toplotno črpalko, na njenem dvižnem vodu. Povratni vod, ki toplotno črpalko "zalaga" z vodo, pa kot se iz grafov vidi, ostaja stabilen.

[tadej90]

Jaz imam Stadlerco/zalogovnik vezano zaporedno, in sicer za toplotno črpalko, na njenem dvižnem vodu. Povratni vod, ki toplotno črpalko "zalaga" z vodo, pa kot se iz grafov vidi, ostaja stabilen.

Med izvajanjem defrosta ti pade dvizni vod za vsaj 10°. V kolikor Sasi uspe nastudirati kako zmanjsati frekvenco delovanja kompresorja med defrosti, bo defrost daljsi ob npr. dT5 6minut. Poraba energije porabljene za defrost sklepam, da bo podobna, toplotna bo pa dozivela manjsi šok

[Fantocci]

Morda to naredi tisti DIP switch za vlažno okolje. Lahko kdo preizkusi in poda primerjalne podatke meritev (časi, poraba...)?

[bk9105]

Porabe nisem niti gledal, pri trajanju pa nisem opazil nekih omembe vrednih razlik (brez uporabe štoparice), so pa bili pogostejši, kar je itak pričakovano. Je pa to bilo že vsaj 2 meseca nazaj, ko so T/RH bile, kakršne so bile.
Sicer pa dilema, tudi če bi z dipsw na vlažno trajali občutno dlje, a bili pogostejši, bi to pod črto bilo boljše za življensko dobo?

[Fantocci]

Boljše za živ. dobo bi morda bilo, če bi to delal z nižjo f kompresorja, tega pa ne vemo. Se je kaj glasnost spremenila pri vključenem Dip-u?

[bk9105]

Opazil nisem, čeprav tudi pazljiv nisem bil nato takrat. Me je zgolj zanimalo, za koliko bolj pogosto bodo defrosti.
No ampak nižja frekvenca gre skupaj z daljšim trajanjem. Če drugega ni, vsaj opazno ne, potem tudi prvega najbrž ni.
Bo treba ob priliki znova preklopit dipsw.