PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Toplotna črpalka IVT Ax09

Ocena teme:
  • Glasov: 1 - Povprečje: 5
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
Tej, ki sem jo montiral pri sestri, še nisem nameril več kot 2,6kw pa deluje na predzadnji stopnji (88% ali koliko že je) dvižni vod do 50°C, povratni omejen do 45°C dT med 3 in 6 °C
Ko bo moja predelava v pogonu pa tako postrežem s kompletnim monitoringom delovanja.
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
(31.12.2019 ob 11:06)kixs Napisal:
(30.12.2019 ob 23:04)FAE Napisal: Zunaj zopet -7C in se pada, danes zjutraj celo do -11C, nasa IVT pa kot z lahkoto vzdrzuje tdv42C, obcasno poraba skoci preko 4.4KWh, danes v 24h poraba 55KWh. Zaradi "nesrecne" postavitve se jo ponoci ko se vse umiri precej slisi v notranjost, zanimivo, da samo pri dolocenih frekvencah, morda jo spomladi ce bo volja postavim na zgornjo stran hise, bo pa kar velik poseg...

Na koliko jo pa teras, da gre na 4.4kW?

Od sredine decembra jo gonim na 43%. Prvi del decembra sem se se malo igral, vendar vidim, da nima smisla. Poraba precej visoka, se posebej ob pogostih defrostih na cca 1 uro, v hisi pa doloceni deli pretopli. Zdej imam nekje med 21 in 22.5stC. Edino opazam, da bo potrebno podstresje izolirat :lol:

Če imaš "plešasto" podstrešje, potem boš verjetno po izolaciji doživel razodetje. Pri nas se je skoraj 40 let pri podstrešju denar ven šauflal, zdaj pa je to čisto druga pesem. Gledano z vidika celotne investicije v obnovo hiše je bilo to daleč najbolje porabljenih par sto eur.

(31.12.2019 ob 17:07)bk9105 Napisal: Preberi FAEtove zadnje zapise, pa bo mogoče tebi jasno, kar meni ni.
Jaz še svoje, ki se šeta na 42-65%, nisem videl nikol na 2kW+, seveda, kot pišeš, med defrosti, tak da faktor pri vsem tem more biti tudi Tdv, moja se ukvarja s Tdv samo do 26stC.

Tdv je bolj simptom, kot pa faktor. Znižaj pretok, pa bo toplotna moč še vedno ista, temperatura dvižnega voda pa se bo povečala.

Kot je Fery napisal: izbrana modulacija pomeni izbrano moč, poraba na izbrani moči pa je odvisna od zunanjih temperatur (torej pri višji zunanji temperaturi višji COP in nižja poraba, pri nižji zunanji temperaturi nižji COP in višja poraba - a še vedno enaka toplotna moč).

Od tu naprej dvig pretoka pomeni znižanje temperature dvižnega voda, znižanje pretoka pa dvig temperature dvižnega voda. Medtem pa toplotna moč ostaja popolnoma enaka, le COP lahko nekoliko variira.

Naši regulatorji glede na toplotne potrebe hiš sicer res izbirajo stopnje modulacije, da zadostijo momentalnim potrebam po toploti, a to samo posredno vpliva na porabo. Glavni faktor so še vedno izgube v odvisnosti od zunanjih temperatur.

Generalno pa so na dveh identičnih objektih toplotne potrebe identične. Ne glede na to, ali govorimo o talnem, ali o radiatorskem ogrevanju. Samo način distribucije se razlikuje. Ker pa v praksi ni identičnih hiš so tudi medsebojne primerjave sila škatljive.
Podpis, hvala csamo Big Grin
Za nekoliko lažjo predstavo številke iz tabele v znanem testu sorodne TČ na strani 12: http://www.e-si.com/downloads/BRE%20Test...si_W90.pdf.

Recimo režim 30/35 in 4. stopnja modulacije pri različnih zunanjih temperaturah; power input (poraba štroma) se ornk razlikuje glede na zunanjo temperaturo, output (toplotna moč) pa gre samo za kak odstotek navzkriž.

Pri najvišji stopnji modulacije se sicer tudi output nekoliko bolj razlikuje, ampak tudi ne za več kot 10%-15%.

Torej, še enkrat: izbrana stopnja modulacije bo ciljala output, poraba pa bo odvisna od zunanjih pogojev. Krmilje pa bo izbiralo modulacijo glede na toplotni primanjkljaj hiše.
(31.12.2019 ob 17:20)sassapo Napisal: Tej, ki sem jo montiral pri sestri, še nisem nameril več kot 2,6kw pa deluje na predzadnji stopnji (88% ali koliko že je) dvižni vod do 50°C, povratni omejen do 45°C dT med 3 in 6 °C
Ko bo moja predelava v pogonu pa tako postrežem s kompletnim monitoringom delovanja.

Kje se pa nahaja, v Avstraliji?
V Avstralskem delu Celja, ja...
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
(31.12.2019 ob 17:37)csamo001 Napisal:
(31.12.2019 ob 11:06)kixs Napisal:
(30.12.2019 ob 23:04)FAE Napisal: Zunaj zopet -7C in se pada, danes zjutraj celo do -11C, nasa IVT pa kot z lahkoto vzdrzuje tdv42C, obcasno poraba skoci preko 4.4KWh, danes v 24h poraba 55KWh. Zaradi "nesrecne" postavitve se jo ponoci ko se vse umiri precej slisi v notranjost, zanimivo, da samo pri dolocenih frekvencah, morda jo spomladi ce bo volja postavim na zgornjo stran hise, bo pa kar velik poseg...

Na koliko jo pa teras, da gre na 4.4kW?

Od sredine decembra jo gonim na 43%. Prvi del decembra sem se se malo igral, vendar vidim, da nima smisla. Poraba precej visoka, se posebej ob pogostih defrostih na cca 1 uro, v hisi pa doloceni deli pretopli. Zdej imam nekje med 21 in 22.5stC. Edino opazam, da bo potrebno podstresje izolirat :lol:

Če imaš "plešasto" podstrešje, potem boš verjetno po izolaciji doživel razodetje. Pri nas se je skoraj 40 let pri podstrešju denar ven šauflal, zdaj pa je to čisto druga pesem. Gledano z vidika celotne investicije v obnovo hiše je bilo to daleč najbolje porabljenih par sto eur.

V bistvu pod podstresjem sobe se niso v uporabi. Sele letos sem dal urediti omete in estrih - v te prostore sem dal talno. Tako imam zdaj cca 135m2 na radiatorjih in cca 55m2 talnega. Temperatura v teh sobah je zdaj okoli 20stC. Vcasih nekaj desetink manj ali vec. V talno gre temperatura vode cca 26stC.

Studiram tudi katero talno oblogo dati. Za test sem dal na tla eno vecjo ploscico, 2mm pene in gor 8mm laminat ter 5mm peno in isti 8mm laminat.

Temperatura estriha je 21,8stC, ploscice 0,4stC manj, tanjse pene 1,4stC manj in debelejse pene 1,5stC manj od estriha. Edino ne vem kako bi bilo pri vinilu - nimam nic pri roki.

Za podstresje se tudi studiram kaj tocno dati. Rad bi imel vseeno pohodno podstresje, da lahko se kaj gor odlozim. Trenutno je kar precej robe gor in bo tole cel projekt...

Razlika glede na lani je vsekakor nova zunanja izolacija, 15cm grafitnega stiroporja. Okna so bila menjana ze predlani. Od lani je trenutno poraba elektrike nizja za cca 30%. Ceprav je ogrevanih 55m2 vec in temperatura prostorov je za 1-3stC visja.
Če prav razumem imaš torej pohodno podstrešje, ki pa je bolj odlagalna površina, in boš izoliral tla? Enako izhodišče smo imeli mi.

Ko boš vse spucal (kar je meni vzelo daleč največ časa) je treba najprej po celem položit PVC gradbeno folijo (parna zapora). Na pohodnem delu (kjer višina strehe dopušča) sem jaz zložil stiropor od stene do stene in je na ta način v bistvu "vpet" na mesto, skupaj 30cm višine. Na stiropor pa najbolj poceni laminat, brez lepljenja in fiksiranja, pa na vsaki strani vsaj kak centimeter od stene ker na takih podstrešjih so raztezki laminata precejšnji.

Kjer krivine strehe ne dopuščajo hoje pa preprosto razrolaš stekleno volno.

Kot rečeno, vse skupaj par sto evrov, če delaš sam. Pa ni nič takega kar ne bi mogel sam. Izhodišča so sicer različna, zmanjšanje izgub pa po mojem v rangu 20-30%
(31.12.2019 ob 18:25)csamo001 Napisal: Za nekoliko lažjo predstavo številke iz tabele v znanem testu sorodne TČ na strani 12: http://www.e-si.com/downloads/BRE%20Test...si_W90.pdf.

Recimo režim 30/35 in 4. stopnja modulacije pri različnih zunanjih temperaturah; power input (poraba štroma) se ornk razlikuje glede na zunanjo temperaturo, output (toplotna moč) pa gre samo za kak odstotek navzkriž.

Pri najvišji stopnji modulacije se sicer tudi output nekoliko bolj razlikuje, ampak tudi ne za več kot 10%-15%.

Torej, še enkrat: izbrana stopnja modulacije bo ciljala output, poraba pa bo odvisna od zunanjih pogojev. Krmilje pa bo izbiralo modulacijo glede na toplotni primanjkljaj hiše.

Zanimivo, da je v tehničnih podatkih mogoče najti
[Slika: zajeta-slika16.jpg]
A kdo kje vidi neodvnisnost porabe od Tdv?

Pa da ne bo kdo rekel, kako je naša Ivtjka unikum in da zanjo veljajo drugačna pravila. Zgoraj omenjena tabela
[Slika: zajeta-slika15.jpg]
recimo primerjava vrstic pod zaporedno 2 in 17, enaki zunanji pogoji, enaka stopnja modulacije, dokaj majhna razlika v toplotni moči, razlika v porabi štroma pa daleč od majhne.
Torej, a še kdo vidi neodvnost porabe štroma od Tdv?
tdv je samo posreden podatek (fabrisko pri pretoku 25l/min, pri razlicnih zunanjih temp. glej installation manual), pomemben je samo "input" izbrana stopnja moci, posledicno jo TC skusa stalno zagotavljati s spreminjanjem moci inverterja...
Resume porabe za December 1050KWh ali 33.9KWh/dan, radiatorji, brez dodatnih ogreval, okoli 200m2, hisa v tri etaze, srednje izolirana hisa l.1980, 380nmv...
A nisi par zapisov nazaj zapisal, da ti pri -5 neha upoštevati input izbrano stopnjo moči, zdaj je pa to edino pomembno.
Podpisal se boš pa pod?
Seveda sem napisal(brez da bi razmislil zakaj je tako), sedaj tudi razumem, a ni to fora foruma?
(1.1.2020 ob 10:50)bk9105 Napisal:
(31.12.2019 ob 18:25)csamo001 Napisal: Za nekoliko lažjo predstavo številke iz tabele v znanem testu sorodne TČ na strani 12: http://www.e-si.com/downloads/BRE%20Test...si_W90.pdf.

Recimo režim 30/35 in 4. stopnja modulacije pri različnih zunanjih temperaturah; power input (poraba štroma) se ornk razlikuje glede na zunanjo temperaturo, output (toplotna moč) pa gre samo za kak odstotek navzkriž.

Pri najvišji stopnji modulacije se sicer tudi output nekoliko bolj razlikuje, ampak tudi ne za več kot 10%-15%.

Torej, še enkrat: izbrana stopnja modulacije bo ciljala output, poraba pa bo odvisna od zunanjih pogojev. Krmilje pa bo izbiralo modulacijo glede na toplotni primanjkljaj hiše.

Zanimivo, da je v tehničnih podatkih mogoče najti
[Slika: zajeta-slika16.jpg]
A kdo kje vidi neodvnisnost porabe od Tdv?

Pa da ne bo kdo rekel, kako je naša Ivtjka unikum in da zanjo veljajo drugačna pravila. Zgoraj omenjena tabela
[Slika: zajeta-slika15.jpg]
recimo primerjava vrstic pod zaporedno 2 in 17, enaki zunanji pogoji, enaka stopnja modulacije, dokaj majhna razlika v toplotni moči, razlika v porabi štroma pa daleč od majhne.
Torej, a še kdo vidi neodvnost porabe štroma od Tdv?

COP pa si upošteval kje?

Daj, razmisli: če imaš izbrano stopnjo modulacije in identične zunanje temperature na identičnih objektih, kaj je tisto, kar vpliva na to, da TČ npr. deluje v režimu 30/35 in ne 50/55? Po mojem odjem (ki je posledica izgub objekta in zlasti površine ogrevalnih teles) ter hitrost pretoka vode. Kaj drugega se v tem trenutku ne spomnim.
A podatki na fotkah niso sami po sebi dovolj zgovorni?
Aja, to je bolj filozofska debata, izhodišče so identični objekti, kar je dejansko zelo običajna situacija, se opravičujem za nesporazum.
Glede razmisleka, nekam ti je pobegnila poraba elektrike, saj ni nikjer več omenjena. Torej, poraba štroma je tako rekoč enaka, pri enakih zunanjih pogojih, pri enaki stopnji modulacije, enakem dTju, enakem pretoku, tako v primeru, ko se greje talno z recimo 30stC Tdv, kot kadar se greje bojler z recimo 50stC Tdv. Al bi moral zaključiti z vprašajem?
Najprej se moraš vprašati kako pride do tega, da pri enakih robnih pogojih, vključno s stopnjo modulacije, TČ enkrat greje s 35 stopinjami, drugič pa s 55.

Popson, bil kakšen bil, glede nečesa pa je imel prav: ni čudno, da se ti je nabralo 400 minusov. Čudno je le, kako si se jih je v roku par dni znebil.

Če si se že v štartu odločil, da imaš prav, potem pač imaš prav. Kdo sem pa jaz, da bom trdil drugače?
1 ... 416 417 418 419 420 ... 541 Pojdi na stran 
Iskanje po temi