[sassapo]

Zato je brez vseh podatkov in željah investitorja tole bolj podobno gostilniški debati. Vsaka hiša in vsaka lokacija je vsaj do neke mere unikatna. Posplošujemo lahko kvečjemu novogradnje, pa še tam lahko prihaja do precejšnjih razlik. Copy paste pije vodo edino v primeru naselja identičnih hiš z enako izvedenim sistemom ogrevanja.

[remi]

Glede na vse podatke o izolaciji in če je projektna T prava,  bi znala biti celo 8kW on/off zadosti močna. Vendar bi bilo to treba vsaj približno potrditi z izračunom izgub hiše pri projektni temperaturi. Uporabnik vincent je enkrat objavil Excel za računanje.

Projektna temperatura ni enaka za vso Koroško. 
Vpiši koordinate, da dobiš podatek za svojo mikro lokacijo:
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/...-energije/

Termostatski ventili bodo pri določenih pogojih popolnoma zaprli pretok skozi nekatere ali vse radiatorje in obtočna črpalka se prilagodi spremenjenim tlačnim razmeram ogrevalnega kroga. Inverterska TČ zniža tudi izhodno moč, on/off pa ne. Za obe velja, da je pri določeni moči potreben nek pretok, da TČ lahko odda proizvedeno toploto.

Če boš imel samo v vodilnem prostoru termostat do konca odprt, se lahko zgodi, da se bodo vsi ostali termostati zaprli in pretok vodilnega prostora ne bo zadostoval za najnižjo moč inverterja 3kW in se bo kompresor ustavil. Seveda je problem pri on/off še bolj izrazit.

Razlika med termostatskim ventilom in ventilom za pripiranje pretoka je v tem, da termostatski ventil popolnoma zapre pretok skozi radiator (in popolnoma odpre), medtem ko ventil za pripiranje pretok samo omeji. Če bi bil radiator v prostoru dimenzioniran na toplotne potrebe prostora, omejitev pretoka ne bi bila potrebna. Termostatski ventil ni namenjen hidravličnemu uravnovešanju, ventil za pripiranje pa je. Nastavi se ga enkrat in potem ne spreminja in TČ ima čezenj vedno zagotovljen enak pretok, medtem, ko s termostatsko krmiljenim radiatorjem temu ni tako. Enkrat pretok čezenj je, drugič ga ni.

[bozgom]

Glej @Remi opisano povsem drži pa vendar- ali smo naredili sistem, da TČ čim boljše deluje ali zato, da bomo imeli čim višje bivalno udobje?
Če bi termostatska glava povsem zaprla radiator to pomeni, da je v prostoru tako toplo, kot želimo. Če se zaprejo vsi termostasko ventili pomeni, da je celoten objekt dovolj ogret. Ali ga je potemtakem še potrebno dodatno ogrevati? Če zgolj pripiramo pretoke in nimamo termostaskih ventilov se prostori lahko ogrevajo s poljubno visoko temperaturo. In kakšna bo kvaliteta bivanja v pregretih prostorih? Pa kolikšni so potem stroški?
Zagotoviti je potreben minimalni pretok skozi TČ. To se doseže s tem, da pač v nekaterih prostorih (kopalnica, hodnik...) ne namesti termostatskih glav. Drugje, kjer se zadržujemo več časa in želimo čim višje bivalno udobje jih pač imamo.

[sassapo]

Ravno iz tega razloga je potrebno hišo in njen obstoječ ogrevalni sistem poznati.
Da lahko debatiramo katera TČ in kakšna hidravlična vezava je za to hišo ustrezna, moramo imeti vsaj okvirno sliko posameznih prostorov oz. njihovih temperatur, usklajenost grelnih teles, razliko izgub in dobitkov, ter prostorsko povezanost.
Sedaj se ve, ali bo sistem z pararelnim, serijskim ali brez zalogovnika.

[Pixie07]

Lep pozdrav. Izbiramo TČ za hišo cca 250 kvadratov. Kaj bi priporočili. Malo sem gledal Thermio atec, kwb, nibe, glen dimplex. Ne skrbi me tako zunanji hrup. Rad bi samo, da čimdlje zdrži in da je kvalitetno narejena. Je narejeno telno gretje, trenutno je bila črpalka na izvrtino za obe hiši, ampak se je vrtina zapacala in bo ta hiša sedaj ogrevana samostojno. Ima troslojna okna in 15 izolacije

[some1]

Pozdravljeni,

tudi jaz bi prosil za en nasvet od strokovnjakov, ki so že izdelovali tč zemlja-voda na obomočju Iga ( smo izven barjanskega območja - sestava plasti zemlje je mešanica  mivke-zemlje-ilovice- peska ).

Hiša:
- K+P+M. Ogrevana površina cca. 220m2. površina okoli hiše cca. 2000m2+ ( travnik )
- letos zamenjana vsa okna ( 3 slojna pvc ), vhodna vrata ter izolirana zahodna stran hiše ( 12 grafit )
- Ostali hiše kombinirani ( nekje siporex, nekje modularec ) + 5cm perlit izolacije.
- mansarda: notranja izolacija 7cm multipor.
- streha 8cm termotop + poševnina ( 40cm ) + ravni del - škarje ( 70cm ) = Knauf Unifit 0.32.
- prtiličje ogrevano radiatorski + talno kopalnica.
- mansarda komplet talno + stensko.
- peč na pelete Centrometal ( gorilec ). Izkoristek cca. 80%?

Dvižni vod v lanski sezoni ( pred adaptacijo oken ) je znašal v povprečju 50.C. Poraba peletov 5500kg. Mansarda ima DV cca. 23-25.C

Letos imam dvižni vod do sedaj od 30-35.C ( mislim, da več kot 45.C nebo potrebe ) Računam na porabo cca. 4500kg. ( 17500 kwh )

Računam na tč moči cca. 10-12kw. Odločam se med zemeljskim kolektorjem ter vertikalno sondo. Kolega me prepričuje v sondo, saj ti parcela za hišo še vedno ostane za kakrkoli ( sadovnjak, mogoče hiša čez xxx let ).

Koliko je v praksi izdelava vertikalne sonde dražja od zemeljskega kolektorja, pri katerem lahko za izkop poskrbim sam ( oz kolega )?

Želja je, da nebi imel zunanjega jaška vendar bi cevi napeljal kar direktno v klet ter jih tam priklopil na razdelilec? Če prav razumem mora biti razdelilec samo višje kot cevi ( odzračevanje - podobno kot pri talnem ogrevanju ). Ali je to mogoče?

Do kakšne dolžine cevi se splača iti ( ekonomično ). Vsak mi pravi"več je bolje". To mi je jasno. Vendar kje je tista meja. 600m? 800m?

Nagibam se k TČ Nibe, vendar nikjer na internetu ne najdem njihovega cenika. Računam na investicijo cca. 11-12k - subvencija. Ali je to realno?

Upam, da nisem preveč zakompliciral. Hvala za odgovore ter mnenja.

[Vantage]

KeKo sem jaz posiljal povprasevanje pravtako od Knuta in Nibe ni blo nic...Dimplex, Thermia, Kronoterm vsi takoj odzivni in z odgovori na vse...Na koncu smo se odlocili za Thermio, cene so ble dejansko vse enake(razlike do max 500€ v ponudbah)...Ogrevamo pa cca 180kv radiatorji in talno, 10cm izolacije in dvoslojna okna...Tc je 8kw in 120m vrtina...Cena vrtine je nekje 40-45€ na meter...

[some1]

KeKo sem jaz posiljal povprasevanje pravtako od Knuta in Nibe ni blo nic...Dimplex, Thermia, Kronoterm vsi takoj odzivni in z odgovori na vse...Na koncu smo se odlocili za Thermio, cene so ble dejansko vse enake(razlike do max 500€ v ponudbah)...Ogrevamo pa cca 180kv radiatorji in talno, 10cm izolacije in dvoslojna okna...Tc je 8kw in 120m vrtina...Cena vrtine je nekje 40-45€ na meter...

Kakšen je bil končni znesek investicije, če ni skrivnost?

[Vantage]

12k po vrnjeni subvenciji.

[JaBK]

Subvencije je bilo pa koliko? Ker ravno pri geosondi gre subvencija vse od 0-50%, če se ne motim.

[Vantage]

Bla je max, ki je 4k€.

[JaBK]

Se pravi 16k€. Hvala za info

[bk9105]

Torej je naprava in vse ostale pritikline + delo zneslo tam slabih 11k€.
A ni to nekam dosti? Glede na ceno Gorenjeve terragor, na netu 4300,  je zgornja peterica verjetno obcutno drazja (koliko je boljsa?), ker pritikline in delo ne more biti 6k€. Ali pac?

[some1]

11k se tudi meni zdi malo dosti. Ne razumem zakaj nibe tako skriva cenik toplotnih črpalk. Ali pa ga samo jaz neznam najti na internetu?

[sassapo]

Teragor je samo TČ, brez bojlerja, dodatnega grelnika, motornih ventilov, črpalk...
Pri Nibe imaš skoraj celotno kotlovnico v eni škatli. Ko vse to dodaš in zmontiraš, razlika v ceni ni več velika, pa še prostorsko precej prišparaš. Jasno je kakovostno tudi precej razlike.
Če kotlovnica ni ločena od bivalnih prostorov zna biti Teragor precej moteč, od razlike od NIBE kjer moraš včasih prislonit uho na ohišje, da se prepričaš če deluje.
Cena katerega modela TČ in opreme te zanima?