Objave: 75
Teme: 24
Pridružen: Feb 2009
Ocena:
0
Lep pozdrav.
Zanima me koliko bo užitno sadje in mogoče tudi zelenjava, ki bo zrasla na zemlji kjer trenutno raste vinograd. Vsak, ki se ukvarja z vinogradništvom ve, da brez škropljenja ni letine. Šmarnica po domaçe turbo risling ga potrebuje nekoliko manj. Je že kdo delal analizo zemlje po 30 letnem škropljenju?
Objave: 299
Teme: 8
Pridružen: Feb 2015
Ocena:
0
Pri nas se šmarnica šprica le z cuprablau in še prej z modro galico, ki je glede na vse ostalo kar se zliva po njivah, precej bolj blaga do vsega. Poleg tega, ga ni vinograda, ki ne bi imel vsaj kakšno sadno drevo, pa ni še nobenega pobralo.
Objave: 325
Teme: 0
Pridružen: Sep 2016
Ocena:
1
Poguglaj ekoremediacijo, fitoremediacijo prsti. Na degradirano območje posadiš rastline (uporabljajo se tudi mikroorganizmi, glive), ki nase vežejo težke kovine, kemikalije, antibiotike, v tvojem primeru pesticide. Škodljive snovi razgradijo, predelajo na manj škodljive ali vežejo nase in s tem očistijo zemljo. Nekatere so potem celo primerne za kompostiranje.
Niso vse vrste sadja in zelenjave enako sposobne vezati nase npr. težkih kovin, zato mogoče izbereš tiste bolj varne. Pred kratkim sem gledala kratko predstavitev urbanega vrta neke permakulturne načrtovalke. Ker je imela tudi sama problematično zemljo, je med sadnim drevjem izbrala slivo, ker naj drevo v plodove ne bi skladiščilo problematičnega polutanta (mislim, da je šlo za arzen). Sama še nisem pri poglobljeni analizi zemlje, tako da še ne znam odgovoriti, kaj bi bilo najbolje saditi.
Objave: 603
Teme: 5
Pridružen: Jan 2006
Ocena:
1
2.10.2019 ob 10:09
(*Zadnja sprememba objave: 2.10.2019 ob 10:09 uporabnik Pepe.)
Mislim, da bi bili v vinogradu najbolj nevarni ostanki bakra, ki je pač tudi težka kovina. Organska FFS prej razpadejo. Ali so rastline sposobne vzeti prekomerno količino bakra iz zemlje in jo spraviti v plodove? Ne vem, mislim pa si, da če bi bile, bi bile verjetno rastline na takih območjih odporne proti glivičnim boleznim. Pa nikjer niso poročali o tem.
Največ bakra bi naj imela v naši bližini nekatera območja na Tirolskem. Pri nas pa verjetno tam, kjer so zgodaj začeli z eko vinogradništvom, ker so bili bakrovi pripravki eni redkih dovoljenih. Sedaj je izbira večja.
Pod črto, mene to ne bi skrbelo. Po mojem sadje v trgovini več strupov vsrka, ko ga že "mrtvega" transportirajo 1000+ km daleč po cestnem omrežju.
Objave: 1184
Teme: 34
Pridružen: Apr 2009
Ocena:
-1
Po tvoji logiki bi moralo bit tudi grozdje po 30 letih škropljenja strupeno. Pa je res?