[sandi]

Kaj naj ti rečem. Vsak naj ima tisto kar želi.

Pred približno 18 leti, ko smo živeli še v stari kamniti hiši sem celo leto (pozimi in poleti) spal pri na stežaj odprtem oknu. Vrata v spalnico so bila iz zunanjega balkona, preperela in špranjasta. Ko je pihala burja je bil stalen prepih skozi spalnico. Če je bilo zunaj -5 je bilo v spalnici najveć -3.

Takrat sem zelo dobro - odlično - spal. Prebujal sem se poln energije. Ni me motil mraz niti toplota. Za ogrevanje nisem porabil nič za hlajenje pa la kako pivo. Najbolj krtična trenutka sta bila ko si zvečer legel v posteljo in ko si jo zjutraj zapuščal.

Edino, sedaj res ne vem ali je bilo tako zaradi učinkovitega prezračevanja ali zato, ker sem bil 18 let mlajši.


lp

[Severnjak]

Lep pozrav vsem,

nevem kje bi zacel da bi komu kaj odgovoril....

kolicina svezega zraka je dolocena za Pasivo 0,3n/h za normalno hiso ce ima rekuperato vgrajen 0,4n/h torej ena hisika z 500munichr("179") ogrevane prostornine rabi v primeru 0,4 - 200munichr("179")/h kar je sicer po DIN o.k. je pa prevec za stavbo v katerem zivijo 4 osebe in se te osebe ni cez dan doma torej vlaga nam manjka.

obstaja se en DIN ki pravi da po osebi 30munichr("179")/h naj bi jo dobil ali skozi okno ali preko rekuperatorja, tako pridemo na 4x30-120munichr("179")/h torej
tudi PHPP-jevski program ima to za spodnjo osnovo.

jaz zivim v PH-ju(passivan kolibica) in nimam nobene kuhinjske nape:

-4x20munichr("178") ventile po 20munichr("179") Kuhinja
+2x20 ventile jedilnica
+2x20 ventila kaminska soba
-1x10 garderoba tu imam odspodaj istocasno razdelilec od talnega gretja
tako imam istocasno susilnico mokrega obesenega mat.
-1x10 WC Gost
-2x20 Biro

- taksna kombinacija ima v pritlicju izenacene + in - prezracevanja
- slednja nastavitev je po DIN in vendar imam Rekuperator samo na 35%
cez dan in ponoci na 40%. (Rekuperator zmore pri 300munichr("179")h - 120Pa)
torej 35%- ca. 110munichr("178")/h cez dan
45 ca. 140 cez noc

- vse cevi imam zabetonirane v stopu pritlicja preko razdelilnika ki je povezan z DN160 pocinkano cevjo (Wickelfalzrohr) rekuperator je v kleti in je prikljucen sa EWT-Sole sistem.

- bistveno pri planiranju kanalskega sistem in premerov cevi je da hitrosti zraka v cevi ne sme prekoraciti 2,5m/s.
na dovodni strani je slednja hitrost zelo pomembna na odvodni (WC Kuhinja itd) pa tudi ce je malo vecja hitrost ni problema.

- filtriranje odvodnih ventilov pri kuhinji je pravrako zelo pomembno
tu se vstavijo filter-kape typ G3 ali G4, zato je vendarle bolje imeti kuhinjsko mapo kajti taksno ciscenje je zal vsaj 4x na leto na vsakem ventilu v kuhinji.

- sorry ker se do SLO fontov se nisem dokopal

cao

[bopsi]

Za razumljivost povprečnemu zemljanu, manjka tvojemu postu še marsikaj drugega kot samo SLO fonti. Pa brez zamere. Vseeno hvala za trud.

[Severnjak]

o.k. o.k.

z rekuperacijo se ukvarjam ze nekaj let in
imas prav da rekuperacija ni od muh
se manj pa jo lahko obrazlozis s petimi besedami.

lep pozdrav

[pasivniTomaz]

...z rekuperacijo se ukvarjam ze nekaj let...

Torej predvidevam da ga imaš vgrajenega - rekuperator. Izkoristek do ..%? Od česa je odvisna višina izkoristka?

Imaš doma toplozračno ogrevanje ali kakšno drugačno?

Kolikšne so dejanske izgube s prisilnim zračenjem/kurilno sezono če za primerjavo uporabiš izračun porabe goriva s PHPP za svojo hišo brez prisilnega zračenja (ali kaj takega).

Bi morda jutri šel z nami k @budaloluda pogledat kaj dogaja? To bi bilo super.
lp :wink:

[soplmed1]

Glede izkoristka rekuperatorja se jaz sprašujem, kako ga proizvajalci tolmačijo.
Bojim se oz. sem prepričan, da ga izračunajo kar po enačbi unichr("951")=(T_vpiha - T_zunanja)/(T_ambienta - T_zunanja) in ne unichr("951")=(Q_vpiha - Q_zunanja)/(Q_ambienta - Q_zunanja). Pri tem se razume, da moramo zagotoviti temp. vst. zraka v rekuperator T_zunanja > 0 °C.

[budaloluda]

soplmed, prosim jutri malo več o tem...
se vidimo

lp

[Tone]

Glede izkoristka rekuperatorja se jaz sprašujem, kako ga proizvajalci tolmačijo.
Bojim se oz. sem prepričan, da ga izračunajo kar po enačbi unichr("951")=(T_vpiha - T_zunanja)/(T_ambienta - T_zunanja) in ne unichr("951")=(Q_vpiha - Q_zunanja)/(Q_ambienta - Q_zunanja). Pri tem se razume, da moramo zagotoviti temp. vst. zraka v rekuperator T_zunanja > 0 °C.

Po moje ne eno, ne drugo, to sodim po tem, da ima navadna kocka lahko izkoristek čez 80% - po njihovem, v resnici še 50% ne more imeti.

[Severnjak]

[quote="pasivniTomaz"]

Torej predvidevam da ga imaš vgrajenega - rekuperator. Izkoristek do ..%? Od česa je odvisna višina izkoristka?

Imaš doma toplozračno ogrevanje ali kakšno drugačno?
===============================================

res je imamo ga nastavljenega na 150munichr("179")/h
WRG bi moral biti saj tako pravi zerifikat (Bauaufsichtliche Zulassung) to je neodvisni institut v Berlinu ki nima nobene zveze z navedbami posameznih proizvajalcev.:
Eta WRG (Wärmebereitstellungsgrad) 87% pri 120Pa pri rel.vlaznost ca. 40-50%, (eta elektricni bi moral biti nekje okoli 0.37W/munichr("179")/h pri 150 nisem ga meril) skupaj z uporabo Sole EWT-ja.


Primerjavo bom realno lahko povedal oz. primerjal sele ko bom prezivel dvoje zimskih sezon v bajti (ni lesena je zidana ). Sicer pa imam rahlo popacenje PHPP-ja ker imam poleg TC sole/voda se pec na drva ki je oblozena z 3-mi tonami granitnih kock te pa so povezane z prezracevlanim sistemom in TC-jem.

Poleg tega pa PHPP- ju vsi nezertifizirani rekuperatorji dobijo kazenske tocke in sicer 12% kazenskih tock ce vgradis rekuoperator ki nima Darmstatovega zertifikata taksen rekuperator imam jaz. Torej samo se 75% jih imam uradno to pa je ravno min. ki je v PHPP-ju se dovoljen ceprav vem da ima boljse lastnosti kot pa jih PHPP zahteva da jih vpisem.

Parametri Sole-EWT se zmerom niso poznani torej kaj vstaviti da bo pravilno.

torej dejansko izracunane toplotne izgube rekuperatorja so zako popacene, te pa imajo direktno povzavo na PHPP-jeve prezracevalne toplotne izgube bajte…..

torej pocakat bo treba….

Havala za povabilo zal danes ne morem priti sem na karnevalu 996km stran - tam zivim.

Lep pozdrav.

[soplmed1]

Danes smo bili pri budaloludi in smo še mi izpali malo ludi. Morda pa se nismo hoteli špetirat :? . Zunaj na hladnem mi kliker nikakor ni zalaufal, znotraj na toplem pa sem se imel kar v redu, pa četudi nisem drezal in prepričeval gospoda direktorja z Remtija, da imam jaz prav in ne on.

Pa preidimo s številkami na dan glede samega rekuperatorja in njegovega izkoristka.
T_zunanjega zraka=3,6 °C
T_ambienta=22 °C pri vsaj 40 % rV
T_izstrošenega zraka v okolico=14,6 °C

Izračun:
izkoristek unichr("951")=(H_ambienta - H_izstrošenega zraka v okolico)/(H_ambienta - H_zunanja), pri čemer H pomeni entalpijo zraka, ki se jo da v molierovem diagramu zamenjati za temperaturo, vendar le do točke rosišča. Potem se moramo sprehoditi levo in navzgor po adiabati, vse dokler ne dosežemo zasičene zračne vlage pri T_zunanjega zraka. Enota entalpije je [kJ/kg].

H_ambienta - H_zunanja=22 - 7,7 + 12,5 - 3,6 = 23,2 kJ/kg
H_ambienta - H_izstrošenega= 22- 14,6 = 7,4 kJ/kg
izkoristek unichr("951") = 7,4/23,2 = 32 %

Toliko o izkoristku, sedaj pa še o izgubah zaradi slabega izkoristka.
P=50 m3/h * 1,2 kg/m3 * (23,2-7,4) kJ/kg = 948 kJ/h = 263 W
E_na dan= 6,3 kWh oz. cca 0,6 €.
E_na mesec= 190 kWh oz. cca 16 €.

Za primerjavo naj povem, da moja tričlanska družina pokuri za elektriko skupaj z ogrevanjem sanitarne vode 22,14 €/mesec.

[mojster]

Ali ste rešili problem pri budaloludi?

[bopsi]

Reševanje problema Budalolude je v drugem postu.

Tole glede izkoristka rekuperatorja res ne razumem povsem. Zakaj bi bilo pomembno koliko se izpuh ohladi!? A ni bolj važno koliko notranji zrak segreje vstopnega preko rekuperatorja!? V tem primeru je izkoristek res bil okoli 90%, kot smo ugotovili. Naredi še en izračun vložene energije (denarja), ki temelji na teh postavkah. Mene vendarle bolj prepriča merjenje izkoristka med hiša-hiša, kot pa med hiša-izpuh.

[soplmed1]

Moram reči, da slab izkoristek rekuperatorja pri budaloludi predstavlja le cca 10 % vseh izgub. Torej izgleda, in kot so tudi mnogi drugi ugotovili, je kar nekaj slabih izvedb, ki supaj prinese porazni rezultat.
Gospod mojster, NE. Vse bi bilo treba znova od temeljev . Tedaj bi lahko bili rezultati očitni.

bopsi, ogrevalni medij je zrak, ki zapušča hišo in bolj ko se ta ohladi in vlage skondenzira, več toplote odda. Energija na razpolago v našem primeru je le tolikšna, kot jo izstopni medij odda pri prehodu iz 22 °C na 3.6 °C. Ker se je ta zrak ohladil le na 14,6 °C, je bil izkoriščen le del od razpoložljive energije.
Če dopolnim mojo zadnjo objavo, bi ta energija zagrela vstopni zrak 3,6 °C in 90 % rV na 3,6 + 7,4 = 11 °C in nič več. Kar je bilo izmerjenega več, pa je že stvar dogrevanja. Toliko o tistih bajnih izkoristkih, ki jih navajajo trgovci.

Idealen rekuperator bi notranjo temp. znižal na zunanjo in zunanjo na notranjo, a izkoristek še vedno ne bi bil 100%, ker so tu še izgube latentne energije, ki jo v sebi nosi vlaga. V našem primeru bi to bil (22-3,6)/23,2 = 79 %.

[soplmed1]

Uf, saj tako slab rekuperator že ne more biti.
Finta se skriva v netesnosti ovoja stavbe, predvsem stavbnega pohištva.
Pri vhodnih vratih je čutiti precejšnje pihljanje hladnega zraka v hišo. To je tudi hkrati znak, da se v prostoru dela podtlak, zaradi česar zunanji hladni zrak udira v prostor skozi vse možne špranje.

Za dobro delovanje rekuperatorja sta potrebna enaka pretoka vstopnega in izstopnega zraka. V našem primeru ima le močan tok izstopnega zraka, vstopnega zraka v rekuperator pa skorajda ni, saj ta vstopa kar skozi netesnost ovoja stavbe.
Torej izstopajoči zrak nima kaj dogrevati oz. se nima na čem hladiti oz. oddajati toplote. Če bi pavšalno ocenil količino vstopnega zraka proti izstopnemu je cca 1:3.

[vit]

No, fajn bi bilo, če bi izmerili tudi temperaturo zraka na izhodu iz rekuperatorja (mislim na rekuperator v "ožjem smislu", tj. sam izmenjevalec toplote), pred dogrevanjem, pa bi bila stvar okrog izkoristka verjetno bolj jasna