[Fery]

Na ravnem, po parceli 15 do 20 cm, ob mrežah cca. 30 cm, se pravi od sredine se počasi pada proti mrežam. Je pa pri nas dosti robe za posedanje. Najnižje nasutje ob robu je bilo 1,6m, pa do 2,5 m in več višine.

Ja bi naredil še enkrat, ker je prejšnji sosed gagnil, dedič je še večji kreten. Škarpe mi ne bi pustil. Za to izvedbo ga ne bi vprašal. Poleg tega je trenutno več kot odlično sredstvo za drkanje soseda v glavo. On hoče mene, jaz hočem njega. Zdaj pa kakor komu uspeva.
Jaz brežine ne negujem, kar pomeni ogromno avtohtonih rastlin na mejni črti (beri v glavnem koprive in ostala golazen). Mene ne moti, ker tega ne gledam, njega malo bolj.
Sem ga pa obvestil, da ima pravico do posega (obrezovanje, obiranje plodov..) na vsaki stvari, ki visi čez mejno črto. Ostalo ga pa ne briga. Vključno z dizajnom brežine, ki resnici na ljubo, z njegove strani ni prav romantičen.

Če narediš tako kot jaz, se pravi blizu meje z omejenim dostopom, pričakuj pekel glede negovanja. Jaz ga nimam, ker ...
Pokrivanje s folijami pri taki strmini ne pride v poštev, ker bo premalo korenin za preprečevanje izpodrivanja zemlje.

Če imaš drugo rešitev, uporabi drugo. Jaz sem to zaradi soseda. Od začetka je bilo kul, zdaj ni več tako kul. Nazadnje, ko sem poslušal sosedovo pizdarjenje, sem mu omenil, da to lahko negujem le tako, da vse skupaj zabetoniram. Ker je še vedno kategorično proti, naj pač bulji v tiste koprive. Ti pa se jim izogni, če se le da.

[radioktivec]

Lahko pa prijaznemu sosedu namesto kopriv urediš brežino takole:

[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/vsebina/sites/all/files/imagecache/bigpicture/radioktivec/brezinaunichr("46")png[/img]

[ales17]

Tukaj je nekaj več napisanega, ker en prejšnji link ne dela več!
Tudi jaz moram nekako uredit 1m višinsko razliko na koncu terase samo še ne vem kako!

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.lespatex.si/gradbenistvo/geosintetiki/armirane-zemljine-geomreze-armirani-geotekstili/">http://www.lespatex.si/gradbenistvo/geo ... otekstili/</a><!-- m -->

[gradnja_menges]

pozdravljeni,
škarpo oz. utrjeno brežino moram ozeleniti. Trenutno ima brežina s čelne strani protierozijsko mrežasto zastirko in seveda železne mreže. V škarpi je material pretežno kamen. izgleda takole:

<!-- m --><a class="postlink" href="http://shrani.si/f/21/u1/3CN6bxeq/img0499.png">http://shrani.si/f/21/u1/3CN6bxeq/img0499.png</a><!-- m -->

Kako bi to škarpo ozelenil? Vem da potrebujem polipropilenska protiplevelna vlaknina. Nočem delati reklame ampak link: <!-- m --><a class="postlink" href="https://www.njiva.si/duponttm-plantexr-gold-2-m-sirine-protiplevelna-rjava-pp-na-m2">https://www.njiva.si/duponttm-plantexr- ... a-pp-na-m2</a><!-- m -->

Kako da to izvedem? Najverjetneje rastline ne bodo rasle v kamen in je potrebno dodati zemljo. Ali je kdo izvedel to in ve postopek kako bi to naredil.

[Anja]

Spodaj posadis brsljan in v parih letih bo prerasel skarpo.

[pentax]

Mnogo manj si boš zakompliciral zadevo, če zeleniš steno z divjo trto ali čim podobnim. Po nekaj letih bo povrh vsega zelo lepo izgledalo, vzdrževanja pa je enako nič.

kot primer...
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/k/JM/1sbrqySp/dtunichr("46")jpg[/img]

[Anja]

Ja divja trta je zelo lepa, sploh jeseni ... je pa res, da je listopadna. Brsljan raste malenkost pocasneje, je pa zimzelen.

[gradnja_menges]

waaaw, to je pa res lepo, samo take barve je samo jeseni najbrž.

samo kako to izvesti oz. uspešno zasaditi ali sploh rabim polipropilenska protiplevelna vlaknina?

[pentax]

Pa vedno si je dobro te zadeve zastaviti, da potem nisi suženj pri vzdrževanju. Z leti ti začnejo najedati malenkosti, kaj šele neka brežina katero je treba vzdrževati po nepotrebnem.

Za divjo trto ne rabiš nič razen sadik, katere vtakneš v zemljo pod brežino in primerno gnojivo v štartu je priporočljivo...pleza sama :mrgreen: ..jst sem jo pri sebi dal na golo skalo in se lepo razrašča.

[gradnja_menges]

hvala za idejo Pentax, morda bom res tole divjo trto posadil. lp

[Missfirefly]

Tako bršljan kot divja trta plezata z viticami, ki se "zažrejo" v podlago. Odstranjevanje rastline je zato nekoliko težje, poleg tega pa lahko v razponu več let podlago z viticami tudi resno poškoduje. Slednje je sicer pomembnejše, če pleza po fasadi in ne toliko, kadar govorimo o škarpi.
Divja trta postaja rdeča konec avgusta oz. septembra, ko se začnejo dnevi/noči ohlajati. Kadar imamo lepo jesen (kot l. 2018), vztraja žareče listje na rastlini še tja proti koncu novembra, sicer pa je lahko ognjene predstave konec že septembra.
Med zimzelenimi vzpenjalkami poglej poleg bršljana še srobot, Clematis armandii. Na zaščitenem mestu v Mengšu bi moral preživeti zimo brez problemov, sicer pa je potrebna zimska zaščita. Lepo se razrašča in tvori dolge poganjke tudi zimzelen, Vinca minor. Ko pridejo poganjki v stik z zemljo, se ukoreninijo. Zna poiskati tudi najmanjše špranje z minimalno količino zemlje med kamni - če imaš vsaj malo zemlje na škarpi, se bo hitro ukoreninil tudi na višjih mestih in bo tako manj dela z zalivanjem in gnojenjem sadik, ki jih posadiš spodaj pod škarpo. Na zaščitenem mestu ostane zimzelena tudi akebija. Tudi do 5 m visoko lahko pripleza plazeča trdoleska. Listi so zeleno beli ali zeleno rumeni, nekateri še z jesensko obarvanostjo. Panešpljica, Cotoneaste horizontalis, je klasika, vendar ne zraste tako visoko (1,5 m).
V kolikor te ne moti goli zimski videz škarpe, pridejo v poštev tudi naslednje listopadne plezave rastline: jasminova troblja (Campsis radicans), glicinija, hmelj (zdravilna rastlina), vrtnica, plezava hortenzija... Lahko bi obstoječo železno mrežo izkoristil za oporo, privezovanje in posadil robido (v mili zimi ostane zelo dolgo olistana), trto, (drobnoplodni) kivi, sadno drevo v obliki špalirja. Brez opore rastejo stebraste sadne sorte, npr. češnja, jablana, sliva... Na voljo so tudi okrasne stebraste češnje, pa zimzelene stebraste tise, ciprese.
Škarpo lahko ozeleniš tudi tako, da spodaj posadiš grme. Med zimzelenimi lahko zbiraš npr. med fotinijo, zimzeleno brogovito, ognjenim trnom (medonosen grm, plodovi so zimska hrana za ptiče). Zimski jasmin, Jasminum nudiflorum, je sicer listopaden, vendar tvori gost preplet zelenih vej, ki bi skril škarpo, in cveti že pozimi (november - marec), vendar bi ga bilo verjetno potrebno pritrditi ob oporo. Ostali grmi rastejo sami v višino, lahko jih obrezuješ kot živo mejo, da se ne razrastejo preveč v širino.
V kolikor boš (vsaj mestoma) dodajal v škarpo zemljo, lahko le-to zasadiš še z npr. timijanom, trajnim šetrajem, ki sta oba zelo nezahtevna glede rastišča in se bosta lepo razrastla tudi čez predele, kjer so pretežno kamni. Škarpo lahko ozeleniš tudi od zgoraj, tako da posadiš povešavi rožmarin. Vsa našteta zelišča so zimzelena.
Dokler se trajnice ne razrastejo in prekrijejo škarpe, si lahko pomagaš tudi z enoletnicami, npr. (okrasni) fižol, enoletni slak, kapucinke, lepa suzana...
Ob škarpi dobi zemlja manj padavin in je zato bolj suha, zato je potrebno rastline posaditi vsaj 30 cm stran od roba škarpe. Plezavke ne sadimo pravokotno na podlago, pač pa pod kotom, nekoliko obrnjene proti škarpi. Rado se zgodi, da plezalka uide v višino (sploh če je tam več svetlobe) in ostane spodnji level škarpe gol. To lahko preprečimo, če rastlino na začetku vršičkamo, da se že na začetku gosto razrašča. Če imaš daljšo škarpo, za bolj pester videz kombiniraj različne rastline. V kolikor je škarpa zelo strma (na sliki zgleda, da je precej navpična), pozabi na izboljšavo rastišča z dodajanjem zemlje in potem sajenjem rastlin po celotni višini škarpe, ker je s tem veliko dela. Dokler se rastline dobro ne vrastejo in razrastejo, boš imel stalne probleme z erozijo zemlje.

[gradnja_menges]

Najlepša hvala Missfirefly za zapisano.
bom preštudiral tele rastlince. Drugače je pa škarpa na zelo izpostavljenem mestu in sicer soncu in močnim vetrovom tako da moram tudi to upoštevati pri izbiri.

nekako se najbolj nagibam k divji trti, ker imam možnost dobiti sadike. bi pa morda kombiniral tudi s kakšno rastlino.

[Tody]

Na Wikipediji piše da so plodovi divje trte strupeni, tko da pozor če imate kake majhne otroke...

[gradnja_menges]

V bistvu je škarpa pod parcelo in ne bo niti vidna, razen če bomo pustili da raste čez škarpo. Rad bi imel čimmanj težav z vzdrževanjem.
Ja, je pa res da bi imel raje kakšno zdravilno rastlino kot strupeno, kot je Missfirefly napisala, recimo hmelj

[Missfirefly]

Prosim. Ne pozabi, da je hmelj dvodomna rastlina