[Tone]

Klimo imamo v kuhinji in za silo klimitazira še dnevno, Danes je prvič delovala in to več kot uro na sušenju (v kuhinji 25°C in 68% vlage), hodili smo že v trenerkah, zato smo jo izklopili, v 2 urah pa smo bili spet skoraj na istem, 24°C, 63% vlage.
Skratka še za ta dva prostora klima ni ne vem kaka rešitev, kaj šele za vse ostale, recimo spalnico.
Če pa ti prezračevanje v najhujši vročini dovaja 12°C pri 100% vlagi v celo hišo, bo pa povsod super klima, saj v tako mrzlem zraku ni kaj dosti vlage (50%, če ga segreješ na 24°C). Moram pa izračunati koliko energije bi za to potreboval, morda res celo klimo.

[Brezdomec]

Kako zmogljiv je tvoj zemeljski kolektor? Če bi zunanjo enoto klime + rekuperator napajal s hladnim zrakom zemeljskega kolektorja, notranjo enoto pa vključil v prezračevalni sistem, bi dobil zavidljivo hladilno število. Na klimi imaš že oba izmenjevalca. Ne vem pa, kako zlahka se da prepričati elektroniko klime, da bo delovala v zanjo "čudnem" režimu.

[Tone]

Kolektor je slab, 70m pol cole alkatena na globini cca 1,5m, ki ga s pronicanjem hladi bližnji potok. Slednji ima še evdno dobrih 15°C, iz kolektorja pa je v nedeljo prihajalo dobrih 17°C. Varianta je, da dam v potoček bakreni izmenjevalec.
Zvečer in čez noč je očitno prihajalo do kondenzacoje vstopnega zraka v kilerčku, saj je bila vstopna temperatura v prostore ponoči višja kot čez dan, vlagomer je pa kazal 95% vlago. Kljub temu kondenz ni in ni hotel odtekati iz rekuperatorja, čeprav se zrak skozenj giblje vertikalno in so reže redke (na cca 3mm). Kiler je velik (40 x 20cm), zato verjetno zrak lahko prehaja skozi malo z vodo nezalitih rež.

Izračunal sem energetsko porabo za primer 90% vlažnega zunanjega zraka na 32°C, ki bi ga ohladil na 12°C, kar bi mu dovolj znižalo vlago, da bi segret na 24°C imel le še 50% vlage in to pri pretoku zraka 30m^3/h. Pride mi 200W za ohlajanje zraka in 400W za kondenzacijo vlage, torej 600W. Ker so to precej ekstremni pogoji in ker imajo prostori veliko sposobnost akumulacije vlage, bi tudi pol manj opravilo koristno delo.
Skratka predelava hladilnika s 130W kompresorjem (mislim, da so taki v dandanašnjih hladilnikih, bi bila pravšnja stvar.

[Tone]

Šele prejle mi je prišlo, da bi uporabil razvlažilec zraka, treba bo najti kako primitivno varianto, saj ne potrebujem displeja, tajmerja.. No ja, higrometer bi pa prav prišel, meril bi vlago vstopnega zraka in se po potrebi vklapljal.

[Čojko]

Ne vem zakaj rekuperatorji zraka oz. prezračevalni sistemi nimajo še vgrajene klime?

Zibro je tudi rešitev. Jaz imam enega za sušenje zaprtega betonskega podstrešja, ki sem ga zaprl s sekundarno kritino.

Ko boš imel klimo 24 ur na dan prižgano na 25 ali celo 26 stopinj ti ne bo potrebno hoditi v trenerki in tudi vlage ne bo preveč. Klima ni za ugašat in prižigat, pač pa da dela konstantno in vzdržuje tebi idealno temperaturo (saj ima termostat in ko ne rabi delat se sama ugasne).

[Tone]

Kaj če mi avtomatika, če pa lahko nastavim samo temperaturo, moti me pa samo vlaga.
Danes je Panasonic Inverter delovala dvakrat po cca uro na dušenju in se je uro po drugem izklopu komajda kaj poznalo, med delovanjem je bilo pa hutro prehaldno, zato smo jo drugič prižgali ko smo šli vsi ven. V glavnem klima ni rešitev.

To, da rekuperatorji nimajo vsaj opcijsko prklop odvlaževanja je pa za naše kraje res žalostno.

Je pa danes vendarle začelo kapljati od kilerčka, celo popoldne gre v stanovanje cirka 20°C in 95% vlage, sedajle pa 19°C in prav tako 95 vlage, zunaj je pa 22. Nabralo se je 1 dl kondenza.

Pri BigBangu sem naročil Delongijev razvlažilec, ima najnižjo porabo (180W) in razmeroma veliko kapaciteto razvlaževanja - upam, da ne lažejo preveč in da se ga bo dalo nekako vključiti v prezračevanje.

[letalec]

Včeraj mi je prijatelj razlagal, da si je negdo naredil naravno hlajenje prostorov.

In sicer: Hišo ima na hribu.
Po hribu navzgor si je položil celi, premera in dolžine ne vem.
Speljal jih je v klet.
Na vrhu kleti ima zračnih za odvajanje toplega zraka.
Če sem prav razumel ima spodaj cev odprto in deluje mu tako da mu hladen zrak pride v prostor in izpodriva toplega iz prostora. naravna cirkulacija po hribu navzgor.

Ker mi je bila zadeva, katero sem slišal zelo zanimiva, me zanima če ima kdo izkušnje iz tega področja, ker sam sem na tem področju šibek. Je takšna varianta hlajenja sploh izvedljiva.

Koliko je zrak v zemlji možno ohladiti in kakšno kvadraturo bi lahko hladil na ta način.

Hvala in lep pozdrav!

[Čojko]

Tone, probaj me ubogati samo en dan.

Sicer ne vem kako je s postavitvijo klime, prehodom zraka do drugih prostorov ipd., pa vendar.
Ponoči najbrž zračite oz. imate odprta okna, ker je zunaj 20 ali celo manj stopinj. Če tega ne delate, dajte vgasniti vso prezračevalno avtomatiko in celo noč zračiti. Zjutraj hišo zapreti in nastavite klimo na recimo 25 stopinj in je ne tikat do večera. Poročaj o rezultatih in počutju. Če bo še vedno preveč vlage naslednji dan ponovi vajo le da je klima nastavljena na 25 stopinj in funkcijo razvlaževenja.

Pri nas na obali je bilo to noč najhladneje zjutraj ob 6 uri in sicer 25 stopinj (včeraj čez dan okoli 34 stopinje). Včeraj je bila cel dan zaprta hiša in vključena klima na 25 stopinj. Zvečer je bilo v hiši 25 stopinj in malo pod 50% rv, ko smo ugasnili klimo. Spali smo pri zaprtih oknih in odprtimi notranjimi vrati (tako dobro že dolgo nisem spal).
Zjutraj ob 6ih je bilo v hiši 25,3 stopinje in 56% rv. Potem smo vsa okna odprli in prezračili hišo. Okoli 7 ure je bilo v hiši 25,7 stopinje in 68% rv., ki smo jo zaprli in zopet prižgali klimo. Avtomobili so bili čisto mokri od rose.

[Tone]

Ja sem mislil tudi na to varianto, samo to pomeni, da cel dan ne luftaš in ker skorajda nimamo potrebe po ohlajanju, bo klima morda obratovala prvi dan nekaj ur (če bomo nastavili 23°C), nato pa vedno manj, torej je to slaba varianta, ki bo delovala par dni, dokler se stene ne ohladijo, nato pa bomo morali še znižati temperaturo in biti oblečeni v debele trenirke. V tem času pa dvomim, da se bo vlaga znižala pod 60%, trenutno pa je okrog 70%.
Sploh pa klime nisem še nikoli pognal na Avto, verjetno bi delovala v režimu hlajenje - no saj verjetno ni daleč od sušenja. Če jo imam na sušenju se pa nikoli ne izklopi, na minimalni moči hladi in hladi.

Ponoči spodnjih prostorov čez noč ne zračimo zaradi smradu, samo zjutraj, pa še to le če ne smrdi, samo kaj mi to koristi, danes je bilo zunaj cca 20°C, vlage pa po moje preko 90%, torej zračenje le zaradi menjave zraka.

@letalec
Zemeljsko hlajenje zraka je stara stvar, problem je menda smrad zaradi alg, mahu ali karkoli se že goji v kondenzu. Obstajajo pa posebne cevi, ki naj bi ta problem sanirale. Da bi pa pozimi stvar delovala sama, bi moral pa imeti cev speljano po hribu navzgor, da bi hladen zrak v cevi padal oziroma cirkuliral navzdol. Pozimi pa bi ta stvar delovala kot si napisal, samo za gretje seveda.
V zemlji se zrak segreje do cca 10°C in ohladi na pravtoliko, dolžina cevi mora biti tam nekje vsaj 30m. Seveda se sčasoma temperatura dviguje oziroma spušča, saj zemlja na globini 1,5m nima konstantne temperature, predvsem jo pa pretakajoči zrak ohlaja oziroma greje.

[Tone]

Dobil sem razvlažilec zraka (mini TČ zraqk/zrak), sestavljata ga kondenzator in izparilec v obliki enakih bakreno-aluminijastih "kilerčkov" postavljena eden ob drugem. Nekako se ju bo dalo ločiti in z enim hladiti vstopni zrak, drugega pa nekako hladiti z vodo ali izstopnim zrakom.
Kakšne so omejitve glede postavitve kilerčkov, da se hladilni plin oziroma tekočina pretaka kot je treba. V originalu sta kilerčka postavljena vertikalno, bakrene cevi so pa vodoravne. Dovod in odvod iz kompresorja je v obeh primerih speljan na zgornja priključka izmenjevalcev.
Najbolj bo treba kriviti cevi do kompresorja, so tu kake omejitve, mislim ali gre za klasični baker in bom lahko krivil na roke in ali mora biti v kakem od vodov stalni padec? Mora biti kompresor nižje od kilerčkov?
Razvlažilnik poganja manjši kompresor s kot kaže klasičnim elektromotorjem s kondenzatorjem. Skupna poraba 185W, tako kot piše in mislim, da bo moč pkvirno ravno prava za nonstop obratovanje v soparnih dnevih. Kompresor je kar tih, samo vigracije bo treba eliminirati, morda ga kar obesim na kako elastiko

[Čojko]

Me nočeš ubogat.Klima na hlajenje in 25 stopinj! Če te zebe dvigni za eno stopinjo. Sicer pa so prišle ohladitve, pa morda ne bo teba. :wink:

Zračit pa enkrat na dan za pol ure že zmorete, toliko da se zamenja zrak.

[Tone]

Sem imel klimo na avto 24°C cel dan in je bilo slabo, prehaldno, vlaga še vedno preko 60%, dva sva že blago prehlajena. Če dam na 25 skoraj ni efekta. V najhujšem dnevu pa je bilo treba klimo nastaviti na 23 (temp. v kuhinji 24°C), da je vlaga padla na dobrih 60, ampak to je zame nesprejemjivo.
Po vgradnji razvlažolca v rekuperator so se stvari uredile, vsaj tako kaže, ko je vlaga v soboto padla na 60, se je hitro ohladilo in sem izklopil sušenje.

[Fantocci]

Dobil sem razvlažilec zraka (mini TČ zraqk/zrak), sestavljata ga kondenzator in izparilec v obliki enakih bakreno-aluminijastih "kilerčkov" postavljena eden ob drugem. Nekako se ju bo dalo ločiti in z enim hladiti vstopni zrak, drugega pa nekako hladiti z vodo ali izstopnim zrakom.
Kakšne so omejitve glede postavitve kilerčkov, da se hladilni plin oziroma tekočina pretaka kot je treba. V originalu sta kilerčka postavljena vertikalno, bakrene cevi so pa vodoravne. Dovod in odvod iz kompresorja je v obeh primerih speljan na zgornja priključka izmenjevalcev.
Najbolj bo treba kriviti cevi do kompresorja, so tu kake omejitve, mislim ali gre za klasični baker in bom lahko krivil na roke in ali mora biti v kakem od vodov stalni padec? Mora biti kompresor nižje od kilerčkov?
Razvlažilnik poganja manjši kompresor s kot kaže klasičnim elektromotorjem s kondenzatorjem. Skupna poraba 185W, tako kot piše in mislim, da bo moč pkvirno ravno prava za nonstop obratovanje v soparnih dnevih. Kompresor je kar tih, samo vigracije bo treba eliminirati, morda ga kar obesim na kako elastiko

Zanima me, ali si to potem izvedel v praksi? Se je dalo ločit kilerčka in enega ohlajat preko kolektorja? Imaš kaj slik izvedbe?

[Tone]

Stvar deluje, vendar izvedba ni za javnost, prehuda improvizacija.