4.2.2019 ob 14:41
Zakaj mora bit tam v šobi en litoželezen kvadrat?
PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Uplinjevalni kotel Centrometal Bio tec-L z lambda sondo
4.2.2019 ob 15:50
Pec je sorodnik nabavil, sem mu bil za "svetovalca" pa elektromonterja 
, ker je sprva hotel imeti samo 2x toplovodni etazni stedilnik, drva pa predvsem borova.
Naj povem da hrvati niso prilozil rocke za turbolatorje pa nosilca orodja. Rocko sem nafehtal v.mixu, nosilec orodja naj pa imajo....
Nova soba pa zgleda takole
, ker je sprva hotel imeti samo 2x toplovodni etazni stedilnik, drva pa predvsem borova. Naj povem da hrvati niso prilozil rocke za turbolatorje pa nosilca orodja. Rocko sem nafehtal v.mixu, nosilec orodja naj pa imajo....
Nova soba pa zgleda takole
4.2.2019 ob 16:11
evo sedaj je isto, s tem da je uni kvadret keramičen. litoželezni razpade v eni sezoni..
4.2.2019 ob 17:20
Slaba roba, rvati pač, aja Slovenska pač ni dobra zgleda, ker tudi stne malo več 
Imam od Stadler, pa sosed še nekaj več let isto peč, pa niti enkrat nič narobe. pa je šoba zgleda kot da je kovinska pa kot da je nova. Ne vem neke hude težave vam delajo tile rvatini. Mogoče so pa mal šparal. Ni vse v lepoti, če jo je sploh kaj. Sicer pa čestitke za novo peč
Imam od Stadler, pa sosed še nekaj več let isto peč, pa niti enkrat nič narobe. pa je šoba zgleda kot da je kovinska pa kot da je nova. Ne vem neke hude težave vam delajo tile rvatini. Mogoče so pa mal šparal. Ni vse v lepoti, če jo je sploh kaj. Sicer pa čestitke za novo peč
4.2.2019 ob 18:55
Imam LT20 kotel montiran 2010. Šoba litoželezna še originalna, komora šamotna oz beton original. Oboje brez poškodb. Lp
5.2.2019 ob 11:18
Se bojim, da tudi keramični vložek ne bo zdržal daljše obdobje. Sem imel enake probleme. Rešil sem jih tako, da sem dno komore prekril s cca 0.5cm debelim slojem pepela, nato pa položil 3cm debelo šamotno opeko. Seveda ustrezno prikrojeno. Opeka je skrojena tako, da je reža cca 2mm ožja od originalne. Tako obložena komora je v uporabi mislim, da šesto sezono.
Slikano je bilo predlansko sezono, ko sem šamot hotel menjati. No pa je še danes isti. Po letošnji sezoni pa bom zamenjal vzdolžni plošči ob reži.
[url][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2I/142/4FaEZ9JF/6unichr("46")jpg[/img][/url]
[url][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2s/cz/2kRzFoGl/5unichr("46")jpg[/img][/url]
Predvsem iz druge slike, kjer je odmaknjen šamot na levi strani reže se vidi, da šoba ni popolnoma nič prizadeta. Šamot je sicer bogi ampak kar dobro služi.
Slikano je bilo predlansko sezono, ko sem šamot hotel menjati. No pa je še danes isti. Po letošnji sezoni pa bom zamenjal vzdolžni plošči ob reži.
[url][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2I/142/4FaEZ9JF/6unichr("46")jpg[/img][/url]
[url][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2s/cz/2kRzFoGl/5unichr("46")jpg[/img][/url]
Predvsem iz druge slike, kjer je odmaknjen šamot na levi strani reže se vidi, da šoba ni popolnoma nič prizadeta. Šamot je sicer bogi ampak kar dobro služi.
7.2.2019 ob 21:49
Gomi Napisal:Se bojim, da tudi keramični vložek ne bo zdržal daljše obdobje. Sem imel enake probleme. Rešil sem jih tako, da sem dno komore prekril s cca 0.5cm debelim slojem pepela, nato pa položil 3cm debelo šamotno opeko. Seveda ustrezno prikrojeno. Opeka je skrojena tako, da je reža cca 2mm ožja od originalne. Tako obložena komora je v uporabi mislim, da šesto sezono.
Slikano je bilo predlansko sezono, ko sem šamot hotel menjati. No pa je še danes isti. Po letošnji sezoni pa bom zamenjal vzdolžni plošči ob reži.
[url][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2I/142/4FaEZ9JF/6unichr("46")jpg[/img][/url]
[url][img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/2s/cz/2kRzFoGl/5unichr("46")jpg[/img][/url]
Predvsem iz druge slike, kjer je odmaknjen šamot na levi strani reže se vidi, da šoba ni popolnoma nič prizadeta. Šamot je sicer bogi ampak kar dobro služi.
Enake probleme ste imel na tej peči (Biotec L)? Rešitev se mi zdi v redu. Če bo še keramična šoba razpadla bom naredil tako.
8.2.2019 ob 06:41
Šobo med šamotom in tudi špranje v šamotu je treba zacementirati da ne vleče plinov mimo.
Surova drva na šamot pa je nesmisel, pepel je dober izolator, hkrati je tudi zastonj.
Spaljen šamot je reagiral s pepelom in nima več trdnosti ne lastnosti in ga je treba zamenjat, vse ostalo je nesmiselno. Za take peči bi moral imeti tudi protikorozijske dodatke za nevtralizacijo dimnih plinov in reaktivnosti pepela, ker namreč če stvari tako malca je to malce pretirano.
Surova drva na šamot pa je nesmisel, pepel je dober izolator, hkrati je tudi zastonj.
Spaljen šamot je reagiral s pepelom in nima več trdnosti ne lastnosti in ga je treba zamenjat, vse ostalo je nesmiselno. Za take peči bi moral imeti tudi protikorozijske dodatke za nevtralizacijo dimnih plinov in reaktivnosti pepela, ker namreč če stvari tako malca je to malce pretirano.
8.2.2019 ob 12:39
Pushmycar
ne ni na kotlu Biotec. Je samo primer s podobnimi težavami in rešitev problema, ki bi mogoče pomagal tudi v tem primeru. Problem so robovi šobe in njena neposredna okolica. Tu poleg temperaturnih in kemičnih obremenitev nastopa še erozija.
Seveda je tu vprašanje ekonomike. Ko sem menjal šobo je bila njena cena cca 100 eur. Šamotna opeka pa je bila 1 euro za kos. Vsekakor je veliko ceneje in enostavneje menjati 2kosa opeke, kot pa šobo. Je pa ta rešitev znana na nemških forumih že kakih 10 let.
Tistih 0.5cm pepela služi kot posteljica, da šamot nalega na vsej površini. Je pa res, da moraš žal položit na celotno dno, da dobiš ravno površino. S tem pa zmanjšaš polnilno komoro za nekaj litrov.
Ga3
ne priporočam cementiranja med špranjami šamota in šobe. Plini tako ali tako ne morejo drugam kot v šobo. Se pa reže med opekami že po prvem kurjenju zapolnijo s pepelom - po drugem, tretjim kurjenju je pa to že trden in dovolj elastičen sloj, ki dobro povezuje šamotne plošče.
Zadnjega odstavka pa resnici na ljubo ne razumem. Razumljivo mi je, da šamotu v komori zaradi vseh opisanih obremenitev s časom upada trdnost. O tem, da bi šamot reagiral s pepelom slišim prvič, enako tudi o protikorozijskih dodatkih za nevtralizacijo dimnih plinov. Edino nevtralizacijo dimnih plinov, ki jo pri kotlih poznam je njihovo izgorevanje.
ne ni na kotlu Biotec. Je samo primer s podobnimi težavami in rešitev problema, ki bi mogoče pomagal tudi v tem primeru. Problem so robovi šobe in njena neposredna okolica. Tu poleg temperaturnih in kemičnih obremenitev nastopa še erozija.
Seveda je tu vprašanje ekonomike. Ko sem menjal šobo je bila njena cena cca 100 eur. Šamotna opeka pa je bila 1 euro za kos. Vsekakor je veliko ceneje in enostavneje menjati 2kosa opeke, kot pa šobo. Je pa ta rešitev znana na nemških forumih že kakih 10 let.
Tistih 0.5cm pepela služi kot posteljica, da šamot nalega na vsej površini. Je pa res, da moraš žal položit na celotno dno, da dobiš ravno površino. S tem pa zmanjšaš polnilno komoro za nekaj litrov.
Ga3
ne priporočam cementiranja med špranjami šamota in šobe. Plini tako ali tako ne morejo drugam kot v šobo. Se pa reže med opekami že po prvem kurjenju zapolnijo s pepelom - po drugem, tretjim kurjenju je pa to že trden in dovolj elastičen sloj, ki dobro povezuje šamotne plošče.
Zadnjega odstavka pa resnici na ljubo ne razumem. Razumljivo mi je, da šamotu v komori zaradi vseh opisanih obremenitev s časom upada trdnost. O tem, da bi šamot reagiral s pepelom slišim prvič, enako tudi o protikorozijskih dodatkih za nevtralizacijo dimnih plinov. Edino nevtralizacijo dimnih plinov, ki jo pri kotlih poznam je njihovo izgorevanje.
8.2.2019 ob 15:58
Se povsem strinjam z Gomi, da sta dva različna materiala povezana z ognje odpornimi tesnili in povsem razumem, ne razumem pa lepljenje sestavnih delov komore, če je iz istega materiala....Še konstruktorju kotla in tudi proizvajalcu komore naj bi bilo to jasno, če ni njun namen lupljenje naivne raje....Je pa res, da znajo nastopit problemi zaradi počenih komor in posledično vlečenje plina mimo....Kar pa je naloga konstruktorja kotla, da po reklamacijah preveri najšibkejši člen, kar bom preveril letos na sejmu, če je po petih letih, že prišel do tega zaključka.... :wink:
9.2.2019 ob 04:32
Gomi, če pline vleče mimo se bodo materiali pregrevali. Sploh okolica šobe je problematična, saj imaš raztezanja in krčenje ki vplivajo na uhajanje teh plinov.
Ognjeodporni cement je skoraj nujen saj je največja obraba ravno na najbolj ostrih delih. Tak cement pa tudi ne reagira s šamotom kakor to dela pepel.
Nevtralizacijo se dela, da se prepreči hladna in vroča korozija na plehu in šamotu. V začetku zgorevanja, ko je teh kislin več se vežejo na ta prašek, potem pa tako zgorijo ko temperatura dovolj naraste. To je lahko ali apno ali apnenec z dodatki magnezija
Pepel reagira s šamotom tako da mu zniža temperaturo tališča in tudi volumen, tako da se opeka seseda na površini in dela luknje.
Ognjeodporni cement je skoraj nujen saj je največja obraba ravno na najbolj ostrih delih. Tak cement pa tudi ne reagira s šamotom kakor to dela pepel.
Nevtralizacijo se dela, da se prepreči hladna in vroča korozija na plehu in šamotu. V začetku zgorevanja, ko je teh kislin več se vežejo na ta prašek, potem pa tako zgorijo ko temperatura dovolj naraste. To je lahko ali apno ali apnenec z dodatki magnezija
Pepel reagira s šamotom tako da mu zniža temperaturo tališča in tudi volumen, tako da se opeka seseda na površini in dela luknje.
9.2.2019 ob 12:23
No, saj te zadeve kolikor toliko poznam se v tem strinjam. Ampak tu ne gre za razpoke po dnu komore, ki gredo po celotni debelini dna ampak za obrabo zaščitnega obroča ki naj ščiti vhod v šobo. Kot vidim je kovinska zanič. Bomo videli kako se bo obnesla keramična. Avtorju vsekakor želim, da bi bilo v redu. V skrajnem primeru se pa lahko posluži moje izkušnje. Moram pa reči, da sem tudi sam presenečen nad trpežnostjo. Pričakoval sem, da bo šamot zdržal samo sezono ali dve.
Hvala za razlago o nevtralizaciji. Nisem poznal. Bom malo še o tem pobrskal.
Ne verjamem pa, da je ta zadeva pri naših kotlih aktualna, oziroma se sprašujem ali nebi s tem naše izpuste še bolj zasvinjali.
Temperature v nakladalni komori so kar krepko nižje, da bi lahko govorili o tališču šamota.
Še najbolj je obremenjeno dno kjer nekaj vpliva tudi izg. komora pod njo.
Pred časom smo v neki temi ugotavljali kakšna je temperatura v nakladalni komori in mislim, da je Sid3 napisal, da po njegovem okrog 650°C. Da to drži pa je že pred stoletjem ugotovil Boudouard. Zakonitost se po njem tudi imenuje. Prilagam diagram.
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/T/o0/2avSr78S/befboudouardunichr("46")jpg[/img]
Bistvo tega naravnega zakona je, da ogljik s kisikom daje monoksid in dioksid in če gre reakcija proti monoksidu daje atom ogljika manj energije, kot če bi šla proti dioksidu. Tam nekje med 650 in 660°C pa je ravnotežna točka. Do te temperature dobimo več energije, temperatura raste. Od tu naprej pa gre reakcija bolj v monoksid, ki da manj energije in temperatura upada. No in okrog te temperature se sučemo v področju žerjavice v komori.
Hvala za razlago o nevtralizaciji. Nisem poznal. Bom malo še o tem pobrskal.
Ne verjamem pa, da je ta zadeva pri naših kotlih aktualna, oziroma se sprašujem ali nebi s tem naše izpuste še bolj zasvinjali.
Temperature v nakladalni komori so kar krepko nižje, da bi lahko govorili o tališču šamota.
Še najbolj je obremenjeno dno kjer nekaj vpliva tudi izg. komora pod njo.
Pred časom smo v neki temi ugotavljali kakšna je temperatura v nakladalni komori in mislim, da je Sid3 napisal, da po njegovem okrog 650°C. Da to drži pa je že pred stoletjem ugotovil Boudouard. Zakonitost se po njem tudi imenuje. Prilagam diagram.
[img]httpunichr("58")//shraniunichr("46")si/f/T/o0/2avSr78S/befboudouardunichr("46")jpg[/img]
Bistvo tega naravnega zakona je, da ogljik s kisikom daje monoksid in dioksid in če gre reakcija proti monoksidu daje atom ogljika manj energije, kot če bi šla proti dioksidu. Tam nekje med 650 in 660°C pa je ravnotežna točka. Do te temperature dobimo več energije, temperatura raste. Od tu naprej pa gre reakcija bolj v monoksid, ki da manj energije in temperatura upada. No in okrog te temperature se sučemo v področju žerjavice v komori.
9.2.2019 ob 13:30
Šamot zdrži po veliko let če ga ne dobi vlaga ali korozija.
Izpusti so kakršni so, problematična je samo vezava na materiale. Če gredo plini ven ni to problematično in najhujši je ravno zagon, ko se drva ogrevajo, dima in vlage pa je ogromno in se to nanaša na stene, ki so hladne.
Tališče šamota, ko se poveže s kalcijevimi in kalijevimi oksidi je mnogo nižje. Kalijevi oksidi ali kloridi imajo tališče okoli 700C, magnezijevi iz katerih je šamot pa 2800, sam šamot pa ni čisti magnezij ker je to predrago.
Komora proti koncu zgorevanja pobegne precej proti 1000C (takrat ko ni več drv in je vse pooglenelo).
Enačba je smiselna samo za kasnejše procese. Oglje ob prvem kontaktu s kisikom zlahka zgori v CO2, potem pa ta CO2 reagira naprej z C v oglju in temperatura tam je nižja. Dobiš točkovno pregrevanje.
Izpusti so kakršni so, problematična je samo vezava na materiale. Če gredo plini ven ni to problematično in najhujši je ravno zagon, ko se drva ogrevajo, dima in vlage pa je ogromno in se to nanaša na stene, ki so hladne.
Tališče šamota, ko se poveže s kalcijevimi in kalijevimi oksidi je mnogo nižje. Kalijevi oksidi ali kloridi imajo tališče okoli 700C, magnezijevi iz katerih je šamot pa 2800, sam šamot pa ni čisti magnezij ker je to predrago.
Komora proti koncu zgorevanja pobegne precej proti 1000C (takrat ko ni več drv in je vse pooglenelo).
Enačba je smiselna samo za kasnejše procese. Oglje ob prvem kontaktu s kisikom zlahka zgori v CO2, potem pa ta CO2 reagira naprej z C v oglju in temperatura tam je nižja. Dobiš točkovno pregrevanje.
Iskanje po temi
Zadnje novice
Davki in stroški pri prodaji nepremičnine: vse, kar morate vedeti1.10.2026
Najbolj zanesljiv način za oceno dejanskega finančnega izkupička pri prodaji nepremičnine je natančen vnaprejšnji izračun vseh obveznih davkov, ki pri... Beri dalje »
Pri izbiri doma ne izbiramo le hiše, temveč partnerja za prihodnost25.9.2026
Lumar s priznanji Best Buy Award, QUDAL in Customers’ Friend potrjuje tri vidike, ki postajajo pri odločitvi za gradnjo doma vse pomembnejši: vrednost... Beri dalje »
Marlesov Dan odprtih vrat v okolici Ptuja11.9.2026
V soboto, 19. septembra 2026, vas v okviru dneva odprtih vrat med 10.00 in 14.00 uro vabimo na obisk in ogled pritlične tipske hiše, ki se nahaja v ok... Beri dalje »