28.1.2019 ob 22:36
Pozdravljeni,
Malo sem po kosih že spraševal v določenih temah ampak menim, da si rešitev kot celotna zasluži svojo temo, ki morda pride prav še komu. Torej prišel sem do točke ko sem moram odločiti kako se bo ogrevala hiša. Do sedaj na drugo kot TČ zrak/voda sploh nisem pomislil. Ko sem gledal subvencije ekosklada, da je razlike v subvenciji 1.500€ sem začel malo gledati kakšna je razlika v finančnem vložku.
HIŠA:
Novogradnja, tri nadstropja s skupno 332kvm. Ogrevano talno, v osrednjem delu pritličja toplozračni kamin moči 6-8kW, ki bo v uporabi občasno.
- klet 117kvm od tega ogrevano talno 80kvm; garaža, kopalnica in kmečka soba, večino časa bo temperatura cca 16-18stopinj. Izolacija proti tlom je 6-8cm, zidovi 8-10cm. Vkopana kompletno razen 5m kjer so garažna vrata in poleg njih osebni prehod.
- pritličje 115kvm ogrevano vse talno razen 5kvm shrambe. Izolacija Isospan zidak z 13,5cm vgrajene izolacije (U zida je 0,216W/m2k) na katerega gre še 4cm kamene volne.
- mansarda 100kvm, ogrevano vse talno. Izolacija enako kot pritličje. Proti strehi 15cm betonska plošča in 2x16cm URSA SF32.
V hiši je tudi vse pripravljeno za centralno prezračevanje.
TEREN
Geomehansko poročilo pravi:
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?mode=view&id=29301&sid=6ffc74d74c32fe8de32dadeaf130f4fe[/img]
Na kakšno globino postaviti cevi? 1,20m, morda raje bližje 1,5m? Glede na razgiban teren lahko tudi ponekod 1,2m in drugje 1,8m. Je to boljše, slabše ali ne igra bistvene vloge?
SITUACIJA
Parcela stoji na 7.000kvm veliki parceli na vrhu hriba na nadmorski višini cca 480m. 500-600kvm za zemeljski kolektor ni taka težava poiskati. Edini strah je da se nebi en dan zamislil nekje kjer je kolektor postaviti teraso, barako, betonski pločnik, bazen,..... Verjetno lahko v tem primeru dodam eno vejo nekje drugje?
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?mode=view&id=29302&sid=6ffc74d74c32fe8de32dadeaf130f4fe[/img]
Pogled je sever gor, jug dol. Torej je ves teren pod hišo orientiran lepo na jug in tudi pozimi zelo hitro skopni. Parcela se od stopnišča proti severu ne konča ampak je tudi sosednja parcela naša in se lahko po potrebi tudi tisti del porabi za polaganje cevi.
Sadovnjak je mišljen nižje od dovoza tako, da nekih zadržkov nimam. Po robu parcele sem imel željo, da dve stari jablani nadomestim s 5-6 novimi. Glede na lepo sončno lego in če cevi ne bodo direktno pod njimi menda to ne bo težava. Verjetno je boljše če so cevi tam nižje?
ZBIRALNIK DEŽEVNICE
Poleg hiše imam 24.000l betonski zbiralnik deževnice. Globina 1 do 3m. Mi je lahko to v kakršnokoli pomoč pri izvedbi zemlja/voda ali ne? Recimo ena veja v dno zalogovnika in sistem narejen tako da vedno pustim notri vsaj 3-4 kubike vode?
OGREVANJE
Nimam celotnih ponudb pred sabo, mi je pa inštalater že javil razliko med sistemom zrak/voda in zemlja/voda.
Kronoterm WPLV-14-S1 NT inverter Zrak/Voda
Ogrevanje grelna moč / el. moč / COP
A2/W30-35 - 9,6 / 2,5 / 3,9
A7/W30-35 - 10,6 / 2,1 / 5,1
A-7/W35 - 10,9 / 3,7 / 3,0
Hlajenje
A35/W12-7 12,1 /4,8 / 2,5
Kronoterm WPG-15-1 HT zemlja/voda
Ogrevanje grelna moč / el. moč / COP
W10/W30-35 - 15,0 / 2,7 / 5,50
W10/W47-55 - 13,2 / 3,9 / 3,38
B0/W30-35 - 11,4 / 2,5 / 4,60
B0/W47-55 - 10,3 / 3,5 / 2,90
Hlajenje
W20/W12-7 - 11,8 / 2,6 / 4,61
B20/W12-7 - 11,8 / 2,6 / 4,61
So enote primerne za opisan objekt? Ponuja konkurenca kaj boljšega za isti denar ali kaj istega za bistveno manjši denar? Inštalater je namreč rekel, da je njemu vseeno, da zmontira tako eno in drugo, zagon pa v vsakem primeru dela zastopnik. Sam je delal nekaj objektov, ki imajo TČ od Kronoterma že 10 let in pravi, da kolikor je njemu znano deluje še vse in sam priporoča njih. Ravno razlagal je kako je šel servisirat eno TČ od Kronoterma, ki se je ustavila tik pred božičem, ki jo je zmontiral pred 9-10 leti. Očistil je le zabit vodni filter in zadeva špila naprej.
RAZLIKA V CENI iz strani inštalaterja je 1.300€ z upoštevanim 600m cevmi za zemeljski zalogovnik, zbirni jašek, tekočina proti zmrzovanju, polaganje in vsa montaža. Edini dodatni strošek je še izkop. Glede na to da je 2/3 terena kjer bi zadevo polagal trenutno cca 0,5 do 1m nižje kot bo končna višina in že tako ali tako dobim stroj, ki bo urejal okolico strošek izkopa ne more preseči 500-700€. Torej je skupna razlika 2.000€ - 1.500€ subvencije = 500€ več za zemlja/voda kot zrak/voda.
Še ena slika trenutnega stanja in okolice.
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?mode=view&id=29303&sid=6ffc74d74c32fe8de32dadeaf130f4fe[/img]
Je razen prostora, ki ga zemeljski kolektor potrebuje pri taki majhni razliki v ceni sploh še kakšna slabost sistema zemlja/voda v primerjavi z zrak/voda? Prosim za mnenja.
Malo sem po kosih že spraševal v določenih temah ampak menim, da si rešitev kot celotna zasluži svojo temo, ki morda pride prav še komu. Torej prišel sem do točke ko sem moram odločiti kako se bo ogrevala hiša. Do sedaj na drugo kot TČ zrak/voda sploh nisem pomislil. Ko sem gledal subvencije ekosklada, da je razlike v subvenciji 1.500€ sem začel malo gledati kakšna je razlika v finančnem vložku.
HIŠA:
Novogradnja, tri nadstropja s skupno 332kvm. Ogrevano talno, v osrednjem delu pritličja toplozračni kamin moči 6-8kW, ki bo v uporabi občasno.
- klet 117kvm od tega ogrevano talno 80kvm; garaža, kopalnica in kmečka soba, večino časa bo temperatura cca 16-18stopinj. Izolacija proti tlom je 6-8cm, zidovi 8-10cm. Vkopana kompletno razen 5m kjer so garažna vrata in poleg njih osebni prehod.
- pritličje 115kvm ogrevano vse talno razen 5kvm shrambe. Izolacija Isospan zidak z 13,5cm vgrajene izolacije (U zida je 0,216W/m2k) na katerega gre še 4cm kamene volne.
- mansarda 100kvm, ogrevano vse talno. Izolacija enako kot pritličje. Proti strehi 15cm betonska plošča in 2x16cm URSA SF32.
V hiši je tudi vse pripravljeno za centralno prezračevanje.
TEREN
Geomehansko poročilo pravi:
Citat:tla so sestavljena iz deloma preperelega in plastovitega laporja. Tega prekriva le do 0,50m debela plast humusa in meljne zemljine, rjave barve,....Koeficient vodoprepustnosti k=10^-4 m/sek,...stalno podzemno vodo lahko pričakujemo na globinah, ki so večje od 20m. Lokacija se namreč nahaja v območju naravnega grebena, kjer lahko podzemno vodo pričakujemo le v obliki precejene vode in to le v času obilnega deževja.
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?mode=view&id=29301&sid=6ffc74d74c32fe8de32dadeaf130f4fe[/img]
Na kakšno globino postaviti cevi? 1,20m, morda raje bližje 1,5m? Glede na razgiban teren lahko tudi ponekod 1,2m in drugje 1,8m. Je to boljše, slabše ali ne igra bistvene vloge?
SITUACIJA
Parcela stoji na 7.000kvm veliki parceli na vrhu hriba na nadmorski višini cca 480m. 500-600kvm za zemeljski kolektor ni taka težava poiskati. Edini strah je da se nebi en dan zamislil nekje kjer je kolektor postaviti teraso, barako, betonski pločnik, bazen,..... Verjetno lahko v tem primeru dodam eno vejo nekje drugje?
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?mode=view&id=29302&sid=6ffc74d74c32fe8de32dadeaf130f4fe[/img]
Pogled je sever gor, jug dol. Torej je ves teren pod hišo orientiran lepo na jug in tudi pozimi zelo hitro skopni. Parcela se od stopnišča proti severu ne konča ampak je tudi sosednja parcela naša in se lahko po potrebi tudi tisti del porabi za polaganje cevi.
Sadovnjak je mišljen nižje od dovoza tako, da nekih zadržkov nimam. Po robu parcele sem imel željo, da dve stari jablani nadomestim s 5-6 novimi. Glede na lepo sončno lego in če cevi ne bodo direktno pod njimi menda to ne bo težava. Verjetno je boljše če so cevi tam nižje?
ZBIRALNIK DEŽEVNICE
Poleg hiše imam 24.000l betonski zbiralnik deževnice. Globina 1 do 3m. Mi je lahko to v kakršnokoli pomoč pri izvedbi zemlja/voda ali ne? Recimo ena veja v dno zalogovnika in sistem narejen tako da vedno pustim notri vsaj 3-4 kubike vode?
OGREVANJE
Nimam celotnih ponudb pred sabo, mi je pa inštalater že javil razliko med sistemom zrak/voda in zemlja/voda.
Kronoterm WPLV-14-S1 NT inverter Zrak/Voda
Ogrevanje grelna moč / el. moč / COP
A2/W30-35 - 9,6 / 2,5 / 3,9
A7/W30-35 - 10,6 / 2,1 / 5,1
A-7/W35 - 10,9 / 3,7 / 3,0
Hlajenje
A35/W12-7 12,1 /4,8 / 2,5
Kronoterm WPG-15-1 HT zemlja/voda
Ogrevanje grelna moč / el. moč / COP
W10/W30-35 - 15,0 / 2,7 / 5,50
W10/W47-55 - 13,2 / 3,9 / 3,38
B0/W30-35 - 11,4 / 2,5 / 4,60
B0/W47-55 - 10,3 / 3,5 / 2,90
Hlajenje
W20/W12-7 - 11,8 / 2,6 / 4,61
B20/W12-7 - 11,8 / 2,6 / 4,61
So enote primerne za opisan objekt? Ponuja konkurenca kaj boljšega za isti denar ali kaj istega za bistveno manjši denar? Inštalater je namreč rekel, da je njemu vseeno, da zmontira tako eno in drugo, zagon pa v vsakem primeru dela zastopnik. Sam je delal nekaj objektov, ki imajo TČ od Kronoterma že 10 let in pravi, da kolikor je njemu znano deluje še vse in sam priporoča njih. Ravno razlagal je kako je šel servisirat eno TČ od Kronoterma, ki se je ustavila tik pred božičem, ki jo je zmontiral pred 9-10 leti. Očistil je le zabit vodni filter in zadeva špila naprej.
RAZLIKA V CENI iz strani inštalaterja je 1.300€ z upoštevanim 600m cevmi za zemeljski zalogovnik, zbirni jašek, tekočina proti zmrzovanju, polaganje in vsa montaža. Edini dodatni strošek je še izkop. Glede na to da je 2/3 terena kjer bi zadevo polagal trenutno cca 0,5 do 1m nižje kot bo končna višina in že tako ali tako dobim stroj, ki bo urejal okolico strošek izkopa ne more preseči 500-700€. Torej je skupna razlika 2.000€ - 1.500€ subvencije = 500€ več za zemlja/voda kot zrak/voda.
Še ena slika trenutnega stanja in okolice.
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")podsvojostrehounichr("46")net/forum/download/fileunichr("46")php?mode=view&id=29303&sid=6ffc74d74c32fe8de32dadeaf130f4fe[/img]
Je razen prostora, ki ga zemeljski kolektor potrebuje pri taki majhni razliki v ceni sploh še kakšna slabost sistema zemlja/voda v primerjavi z zrak/voda? Prosim za mnenja.





