[Popson31]

Pomembno je da imajo nek prostor kamor se lahko umaknejo pa ce je to malo vecja soba, knjiznica v tvojem primeru @Energetik itd. Za dnevni prostor lahko starsi dzabe govorimo da pa tam je dovolj prostora in da se lahko tam igra ali pa da lahko tam gledajo tekmo, ker to ni isto, otroci vejo da ni to njihov prostor plus tega se vedno nekdo suka okoli raznes ce ni nikogar doma...vidim pri malemu, do 7 leta se je nekak slo, letos bo pa 10 in vedno vec se zadrzuje v svoji sobi in nazalost v tej bajti nima toliko prostora za vse njegove aktivnosti ki bi jih rad pocel..vsekakor se da, ce ne gre drugace, stojim pa za tem da ce se da, se otroku to omogoci..

[Taav]

Mogoče le še groba skica predloga...
Rdeče stene, zeleno pohištvo.
Brez garderobne sobe (recimo, da imaš dost placa po sobah za omare). Brez vrat na poševnih stenah, ker z poševnino prideš na širino sobe manj kot 3 m, kar je neuporabno. Z velikimi sobami, z veliko kopalnico (pralni, sušilni + 4 osebe). Špajza iz kuhinje. Več prostora v bivalnem delu (kuhinja, jedilnica, dnevna). Plus eventuelno lahko zapreš del okoli stopnišča (kvazi vetrolov). Zna bit fajn, če je stopnišče hladno.

[Anja]

Taav, zanimiva izkušnja ... no jaz imam ravno obratno: osnovno šolo sem zdelala v sobi veliki manj kot 8m2 in nisem čutila pomanjkanja ... še celo manjši kavč sem imela v njej ... ko smo se selili, sem dobila sobo veliko cca. 16m2 pa se mi je zdelo jako fino kako veliko sobo imam, ampak realno gledano sem jo uporabljala dobro polovico, pa sem veliko ustvarjala in se učila v njej ... tudi na faksu :wink: ... tudi zdaj pri hčerki opažam da je vse njeno kraljestvo skoncentrirano na posteljo, 2 kvadrata pred posteljo in pisalno mizo, s tem da ogromno ustvarja in se reeees veliko igra, pa ima sobo veliko okoli 30m2. Skratka ni za posploševat.
Če je možnost, seveda otroku ponudiš večjo sobo, ni pa zdaj to tako hudo, da bi se sekiral, če mu lahko nudiš "samo" 7 ali 8m2 čiste zasebnosti :wink:

pies, ta zadnji predlog tlorisa mi je dosti bolj simpatičen, kot začetni

[Taav]

Osebno mislim, da bi bilo tudi tistih 10m2 bistveno boljših, če ne bi bila ta soba na S strani z nekim malim okenčkom 1x1,2 m. Mogoče je to samo moja kaprica, ampak res je bila luknja tista mala sobica.
Res pa je tudi, da je bilo v tavelki sobi potem ogromno knjig, akvarij, konjeniške obleke, smučarske obleke, obične obleke, velik cd player (tisti časi pač, ko so bili gromozanski stolpi IN), veliko cd-jev z muziko, računalnik, nekaj rož, mini fotelj, ... skratka, ni da ni.

[lstremfelj]

Pri nas je otroska soba 12 m2 in za enega je dovolj. Dnevna je ogromna in ko pridejo obiski je težko imeti kaksen pogovor ko se otroci igrajo v istem prostoru. Tako da imeti malo vecjo otrosko sobo ni slabo.

[Popson31]

Ce je otrok zadovoljen je vseeno ali je 10m2 ali 30m2 velika njegova otroska soba

[pentax]

Otroku se fučka kje se igra, on se ti bo igral tudi v delavnici kjer imaš delovne stroje, žage, fleksarce, drugo je če bo to tebi po godu. Seveda ni optimalno imeti igralnico v dnevni sobi ampak če ni možnosti drugače, pač ni možnosti...kjer se bo igral bo igrač kolikor jih ima na voljo - tko je ponavadi :mrgreen:.

[Energetik81]

Vsaj naša (5let) se itak večinoma noče igrat v svoji sobi, ampak tam kjer smo ostali. Torej v dnevni. Posledično je "razsuta" dnevna pa še otroška.
Verjamem pa, da bo čez par let drugače.

[vagabondo]

Različni smo si in različne poglede na vzgojo imajo. Menim, da otrok rabi svoj osebni prostor, kamor se lahko umakne (če to želi). Mi smo velika družina. Zase gradimo v tretje, . Marsikaj spreminjamo (se imamo možnost učiti na preteklih izkušnjah, tudi napakah). Vendar pri sobah ne spreminjamo koncepta. Za mlajša dva sprojektiramo sobo čez 20m2 (v mlajših letih radi skupaj spijo v sobi+ radi se igrajo skupaj). Ta soba je načrtovana (statično in arhitekturno) tako, da se s knauf steno kasneje razdeli na dve manjši sobi. Starejši dobi svojo sobo (sobico, cca 10m2, deklica pa kak kvadrat več).
Družabne igre, puzzle, legice se igramo v dnevnem prostoru (skupaj, kot družina). TV-ja nimamo (na mestu za tv imamo pianino), saj starša meniva, da je tv v ranih otroških letih nepotreben oz. celo škodljiv. Prijatelje in socialni krog pa najini otroci dobijo na športu, skavtih...
Ko otrok malo odraste seveda potrebuje zasebnost. Ker pa se "za hobi" ukvarjava z mladostniki in njihovimi težavami, stojiva za tem, da mladostnik potrebuje prostor za umik, nikakor pa ne komoditete (velika soba, računalnik, tv v sobi, poln hladilnik in mamo, ki streže)...Je pa to najina odločitev, nikakor me ne moti, da npr. popson nekatere stvari naredi popolnoma nasprotno (velika otroška soba s tv-jem).
V končni fazi vsak vzgaja otroke po najboljših močeh in vem, da nimam nobene garancije, da moj otrok ne bo zašel na t.i. stranpota.
Živela različnost
Se mi zdi pa fajn, da novograditelj dobi različna mnenja (nekateri bi tako, drugi pač drugače) in, da ne stigmatiziramo nekoga ( ane papež), ki ima drugačno prepričanje.
LP

[Energetik81]

Lej 10m2 je rahlo problematično že s stališča shrambe otrokovih stvari/oblek, sploh če ima kakšne take hobije, kot so gorništvo ali smučanje. 2-3 bunde/jakne, spalka, smučarske hlače, ruzaki itd; potem pa kakor sem pri sebi videl ena konkretna omarica knjig in fasciklov za šolo in faks. Nima tukaj veze TV in preživljanje skupnega časa, ampak zgolj prostor za shrambo.
Jaz že zdaj vidim, da bo potrebna ena ogromna skupna omara v nekem drugem prostoru za vse te stvari. 15m2 po sobi je pa že nekako OK. Tako da če bi delal sam na novo, bi sigurno za otroške namenil 15-20m2. Sedaj ko smo pač nabavili že narejeno, nismo imeli kaj.

[papez46]

Različni smo si in različne poglede na vzgojo imajo. Menim, da otrok rabi svoj osebni prostor, kamor se lahko umakne (če to želi). Mi smo velika družina. Zase gradimo v tretje, . Marsikaj spreminjamo (se imamo možnost učiti na preteklih izkušnjah, tudi napakah). Vendar pri sobah ne spreminjamo koncepta. Za mlajša dva sprojektiramo sobo čez 20m2 (v mlajših letih radi skupaj spijo v sobi+ radi se igrajo skupaj). Ta soba je načrtovana (statično in arhitekturno) tako, da se s knauf steno kasneje razdeli na dve manjši sobi. Starejši dobi svojo sobo (sobico, cca 10m2, deklica pa kak kvadrat več).
Družabne igre, puzzle, legice se igramo v dnevnem prostoru (skupaj, kot družina). TV-ja nimamo (na mestu za tv imamo pianino), saj starša meniva, da je tv v ranih otroških letih nepotreben oz. celo škodljiv. Prijatelje in socialni krog pa najini otroci dobijo na športu, skavtih...
Ko otrok malo odraste seveda potrebuje zasebnost. Ker pa se "za hobi" ukvarjava z mladostniki in njihovimi težavami, stojiva za tem, da mladostnik potrebuje prostor za umik, nikakor pa ne komoditete (velika soba, računalnik, tv v sobi, poln hladilnik in mamo, ki streže)...Je pa to najina odločitev, nikakor me ne moti, da npr. popson nekatere stvari naredi popolnoma nasprotno (velika otroška soba s tv-jem).
V končni fazi vsak vzgaja otroke po najboljših močeh in vem, da nimam nobene garancije, da moj otrok ne bo zašel na t.i. stranpota.
Živela različnost
Se mi zdi pa fajn, da novograditelj dobi različna mnenja (nekateri bi tako, drugi pač drugače) in, da ne stigmatiziramo nekoga ( ane papež), ki ima drugačno prepričanje.
LP

:roll: Za preveliko občutljivost ................... so zdravila. :wink: :mrgreen:

Sicer je seveda lahko vsak drugačen in vsak ima svoje potrebe in razloge za svoja dejanja in odločitve.

Vendar so to NJEGOVE osebne odločitve, ki pa ne morejo biti vzorec za druge.

In ker je "stavbarstvo" tudi sicer neka resna stroka - pri nas v naši kuri itak ne, ker so vsi visokokvalificirani za vse - je na podlagi določenih študij in dognanj iz dolgoletne prakse ............... pač za splošno javnost in splošno uporabo mogoče najti določene parametre, kot orientacijo ..............
- recimo priporočliiva neka velikost posameznega prostora
- njegova orientiranost - glede na smeri neba
- glede na površino prostora - kolikšna naj bo velikost okna / svetloba

In kot se je že večkrat izkazalo, so "naše lastne" izkušnje v veliki meri prej balast, kot pa kaj koristnega.

[KeCko]

Pred sabo imam recimo Nojferta pa pravilnik o stanovanjskih stavbah pa nikjer ne najdem priporočene velikosti otroške sobe. Se strinjam za osvetlitev.

Zanimivo, da sem še živ pa sem velik del otroštva in najstniška leta preživel na 6,5m2. Glavno, da mi ni bilo treba deliti sobe s sestro.

Seveda pa so to na koncu odločitve staršev, z vsakim pretresemo vse različne scenarije, kaj in kako, pluse in minuse malih in velikih sob potem pa se odločijo sami.

[steklenicka]

... Glede velikosti otroških sob ... imamo 2: ena je velika slabih 9m2 in druga okoli 30m2 ... obe mansardni in lahko rečem samo: manjšo ko imajo manj lahko razmečejo in manj je krega kdaj bodo to pospravili. Sin ima manjšo in kar se mene (in sina) tiče je slabih 9m2 povsem dovolj za 1 otroka: ima prostor za posteljo, mizo, omare in še vedno dovolj igralne talne površine.

Seveda. Sinko dobi 9 kvadratov, mala princeska pa 30. Ampak, za vas in seveda sina (nema prava glasovanja), je čisto zadosti 9 kvadratov. Namesto, da bi razpolovili in bi vsak dobil 15 kvadratov. Aja, ni tlorisa ...

... Starejši dobi svojo sobo (sobico, cca 10m2, deklica pa kak kvadrat več) ...

Še ena atijeva princeska, ki mora imeti večjo sobo od nenačrtovanega sina ... :roll:

Sicer pa, a odrasli vemo, kaj si želimo v spalnici?

Mogoče tudi kakšno pingpong mizo, pa mizo za ročni nogomet, biljard mizo, bowling stezo, pikado, prostor za twister, mini bar + šank, ... ? Poleg lastnega WCja in kopalnice seveda, pa telefona za služničad (mularijo)... :roll:

LP, steklenicka

[JaBK]

Midva s sestro sva si delili kabinet 2x2m. Notri je bil pograd. Se mi zdi, da ima več ljudi travme zaradi tega, ko pomisli na to, kot midve, ki sva pač živeli tako, pa so nama pozabili povedati, da to ni vredno življenja...

V retrospektivi imam dobre spomine na tisto sobico, verjeli ali ne...

[Popson31]

Ga/G steklenicka, se mi samo zdi ali je vas zadnji komentar rahlo zaljiv? Poznate osebno forumasa @vagabondo, da lahko napisete da ima NENACRTOVANEGA otroka? Tema je o velikosti sob, v tem primeru otroske, posledicno je nanesla na debato o otrocih in za nekoga je lahko to zelo obcutljiva tema..skrajno neprimerno se mi zdi da si upate napisati kaj taksnega, tudi ce forumasa poznate je to njegova osebna stvar ali je njegov sin nacrtovan ali ne, v kolikor ga ne poznate je ta vas komentar totalno zaljiv.