PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Smrekovi krajniki

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#61
Kdo bi se maltral s storži, če mu pa zrnje deluje kot peleti, pa še ostaja mu k vsako leto sadi ko.......
Pravi, da je to tisti pravi dobitek ne pa drva. Vsako leto zraste, stroškov ima malo, greje pa k hudič v pklu.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#62
Peleti narejeni po certifikatu EN plus A1 vsebujejo samo do 2% škroba katerega dodajajo zaradi lažjega stiskanja peletov.
Pri kurjavi je pa tako, da za en 1 prm bukve in za to rabiš 1,4 prm smrekovega lesa.
#63
zdravapamet Napisal:V času žleda mi je na tla vrglo 80m3 breze. Ker nisem dobil dobre cene na trgu smo jo trije pokurili v pečeh.
Bila je suha kot poper. Kotel pa katastrofa. Prav tako dimnik. Saje kot ribje luske.
Pa imam kotel na podpih in hranilnik toplote. Naložim vedno toliko, da kotel nikoli ne stagnira ampak pogori do konca.
Bi brezo še kuril ? Nikoli. Tudi če je zastonj.
Bukev, gaber, hrast, javor,.....

Iglavce in drevesa z veliko vsebnostjo smole pa naj kuri tisti, ki drugega nima.

Ti si pa res slika, da je ne najdeš daleč na okoli.

Pri taki količini brezovih drv, bi nabavil kamin, ne dimijo in prasketajo in imajo pri nas isto ceno kot bukva. Zato bi višek zamenjal, naravni prirastek pa kuril za "intimo". :wink:
Upam, da te gnev zaradi neuspešnega kurjenja breze ni privedla do njenega izkoreninjenja.. :evil: .
#64
zdravapamet Napisal:
telmos Napisal:Kdo bi se maltral s storži, če mu pa zrnje deluje kot peleti, pa še ostaja mu k vsako leto sadi ko.......
Pravi, da je to tisti pravi dobitek ne pa drva. Vsako leto zraste, stroškov ima malo, greje pa k hudič v pklu.
telmos Napisal:Lahko se hecamo ma resnica je, da Avstrijci pri nas za lepilo pri izdelavi peletov uporabljajo koruzni škrob. Sosed pa kar koruzo kuri namesto peletov. Pravi, da je ceneje, le s kladivom vsake toliko po kotlu tolče.

Ti si pa res slika, da je ne najdeš daleč na okoli.

Zakaj je v bukovih peletih 25% jelke-smreke ?
Zato ker sama bukva čez nekaj časa razpade. Ko dodajo smreko in s tem smolo je ta pelet obstojen in ostane trden.
O kurjenju koruze pa raje nebi. Kar naj ljudje trajno kurijo koruzna zrna v peletnih kotlih. Me zanima kaj jim boš rekel, ko bodo ugotovili, da so si ves čas samo delali škodo.

V času žleda mi je na tla vrglo 80m3 breze. Ker nisem dobil dobre cene na trgu smo jo trije pokurili v pečeh.
Bila je suha kot poper. Kotel pa katastrofa. Prav tako dimnik. Saje kot ribje luske.
Pa imam kotel na podpih in hranilnik toplote. Naložim vedno toliko, da kotel nikoli ne stagnira ampak pogori do konca.
Bi brezo še kuril ? Nikoli. Tudi če je zastonj.
Bukev, gaber, hrast, javor,.....

Iglavce in drevesa z veliko vsebnostjo smole pa naj kuri tisti, ki drugega nima.
Ma kaj ti misliš,da sem glih kar po župi priplaval?
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#65
zdravapamet Napisal:
telmos Napisal:Kdo bi se maltral s storži, če mu pa zrnje deluje kot peleti, pa še ostaja mu k vsako leto sadi ko.......
Pravi, da je to tisti pravi dobitek ne pa drva. Vsako leto zraste, stroškov ima malo, greje pa k hudič v pklu.
telmos Napisal:Lahko se hecamo ma resnica je, da Avstrijci pri nas za lepilo pri izdelavi peletov uporabljajo koruzni škrob. Sosed pa kar koruzo kuri namesto peletov. Pravi, da je ceneje, le s kladivom vsake toliko po kotlu tolče.

Ti si pa res slika, da je ne najdeš daleč na okoli.

Zakaj je v bukovih peletih 25% jelke-smreke ?
Zato ker sama bukva čez nekaj časa razpade. Ko dodajo smreko in s tem smolo je ta pelet obstojen in ostane trden.
O kurjenju koruze pa raje nebi. Kar naj ljudje trajno kurijo koruzna zrna v peletnih kotlih. Me zanima kaj jim boš rekel, ko bodo ugotovili, da so si ves čas samo delali škodo.

V času žleda mi je na tla vrglo 80m3 breze. Ker nisem dobil dobre cene na trgu smo jo trije pokurili v pečeh.
Bila je suha kot poper. Kotel pa katastrofa. Prav tako dimnik. Saje kot ribje luske.
Pa imam kotel na podpih in hranilnik toplote. Naložim vedno toliko, da kotel nikoli ne stagnira ampak pogori do konca.
Bi brezo še kuril ? Nikoli. Tudi če je zastonj.
Bukev, gaber, hrast, javor,.....

Iglavce in drevesa z veliko vsebnostjo smole pa naj kuri tisti, ki drugega nima.

Pol pa nekaj narobe delaš. Ker po brezi imet zapacen kotel... Pa pišem iz izkušenj, ker smo tudi že imeli brezo. Bi rekel, da ni bila tako suha, kot misliš.
#66
Pa da se jaz zapopram.

Zdravapamet: mi plebejci nimamo takih tezav kot jih mas ti, majstor vsejlh majstrov oz. za karkoli se ze imas. Oce kuri brezo brez vsakrsnih tezav. Nakladas, pojma nimas ali pa serjes brez veze. Skratka: pejt na burek nekam.

Pusti čenče, preveri sam!
FWS HP 11 Live

#67
Majstr, pise se drugi mesec kar te prosim, da odgovoris na svoje flancanje: kdaj nasa TC ne bo zmogla? Nakladac..

Pusti čenče, preveri sam!
FWS HP 11 Live

#68
Zadnji moto zdravepameti:

Vse kupim a le takrat, ko tega ni na razpolago. 8)

<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.drvanadom.com/drva-za-topel-dom/brezova-drva/">http://www.drvanadom.com/drva-za-topel- ... zova-drva/</a><!-- m -->
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.bioles-horizont.si/brezova-drva-v-vreci-125-dm3/">http://www.bioles-horizont.si/brezova-d ... i-125-dm3/</a><!-- m -->
#69
zdravapamet Napisal:Kdo pa je rekel, da si že na cilju. Še plavaj drugače boš utonil.
Jaz bom 7. aprila priplaval, zate se pa še ne ve.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#70
Delno ima zdrava pamet prav, ampak malenkost pa res pretirava glede požara.

Dejstvo je da smreka da večjo ico in tudi smole je več, tako da je normalno da v primerjavi z bukvijo je veliko več saj. Še slabše je kakšen bor ali "sto let" stari špirovci oz. ološ jaz temu rečem. Problem so tudi vlažna drva.

Je pa to tudi odvisno od peči, kakšna je peč. Sigurno pri uplinjevalnih kotlih je manj saj, kot v klasični stari centralni peči. Pa tudi je odvisno od dimnika, če je že sam na meji zmožnostih, glede višine, vleka itn.

Glede požara dimniškega je ponavadi krivda lastnika oz. dimnikarja, ker dimnik ni ustrezno in redno čiščen. Zlasti majo navado pri dimnikih s tuljavo dimnikarji, da porinejo noter manjšo metlo, kot je fi dimnika in so že v osnovi potem do kurca očiščeni dimniki, sploh tam ko se veliko saj gor nabere.

Da ne govorim o kurjenju plastike, Vam lahko povem za en primer iz prve roke. Vem za enega trgovca v Ljubljani, ki je šamotni dimnik fi 35 prodal investitorju za namen kurjenja plastike oz. odpadkov. Enkrat na teden so sežgali v ogromni peči te odpadke plastike. Po eni sezoni je dimnik razpokal, tako si lahko predstavljamo, kakšne temperature nastanejo pri kurjenju tega sranja.

Drugače pa je tudi odvisno kak tip dimnika imaš. Starejši pozidani vemo, da niso požarno najbolj varni. Je velika verjetnost, da se požar razširi navzven.

Med tem ko dimniki s šamotno tuljavo "razpočijo" pri vžigu saj, na delu kjer je temperatura večja od 650 stopinj, vendar vseeno ne prebije kar tako dimniškega plašča. Edino keramika zdrži več kot 1000 stopinj, nenadne obremenitve, torej primer vžiga saj. Inox sicer zdrži vžig saj, vendar se tekstura spremeni in počasi začne razpadat, razen v primeru inox materiala, ki spada v temperaturni razred T900.
#71
Smole je resda več, ampak če je dovod zraka "zdravo" odprt in se izgorevanje čim bolj približa popolnemu, tudi ta smola zgori in da od sebe toploto. Ne pa, da se vsede na kotlovsko pločevino...

Konec koncev: pri bukovini potrebuje peč veliko dlje, da pride na pravo delovno temperaturo, kar pomeni, da je običajno dalj časa izgorevanje suboptimalno glede na smreko (vlažnost je pri obeh enaka). Kateri les torej v tej zagonski fazi pusti več svinjarije v kotlu in na dimovodnih poteh?
#72
Dajmo no, ne klobasat neumnosti. Pri sodobnih kotlih z lambda sondo je to ob pravi suhosti drv nemogoče! To bi zdrava pamet lahko vedela, ma noče. Če pa imaš vlažna drva, ti pa živ hudič v kotlu nič ne pomaga. Kako hudiča pa potem lahko zagorijo saje in katran v dimniku, če v kotlu ni mogel? Drugače je bolje, da se gre na stare štadlerce in puca dimnik vsake 2 meseca! Škoda res vse te super duper nadzorne elektronike in takega sajanja, kot ga prikazuje. Potem pa še brezo vmes potunka, ki velja za najmanj problematičen les, kar se dimljenja in pa prskanja tiče.
Kako hitro drva gorijo (nazivno moč) se kontrolira s primarnim zrakom, kako dobro bodo plini izgoreli pa pogojuje sekundarni zrak, zato je klamfati o tem, katere bolj hitro in katere bolj počasi popolnoma odveč. Les ima na kg teže vedno približno isto kalorično moč. Razlika je dobrih 15% med najslabšim topolom in bukvijo ter najboljšim jelko in smreko, delna slabša kurilnost je lahko le v taninu, zato se hrast izpira na dežju ene dve leti, da se potem bolje kuri. Seveda pa je volumenska kurilna vrednost popolnoma drugačna.
<!-- w --><a class="postlink" href="http://www.telmos.si">www.telmos.si</a><!-- w --> - enostavne rešitve so vedno najboljše!
#73
csamo001 imaš prav glede dovoda zraka, sam eno je teorija, ki pri vsakem ni izvedena dobro v praksi. Pa ne samo glede dovoda zraka, tudi od drugih malenkosti. Včasih se prav človek čudi, kaj vse vidi na terenu. Itak da če je vse v idealnih pogojih, skoraj ni možnosti za katastrofo.

Saj zato sem pa zgoraj napisal da novejše peči (uplinjevalna peč) pač ne moreš primerjat s starimi centralnimi pečmi. Prodajajo pa danes tudi drva, ki nimajo primerne vlažnosti, pa to kot neveden kupec marsikdo spregleda oz. niti ne ve.

Drugače so pa itak za čiščenje dimnikov plačani dimnikarji, čeprav vemo da ni problem metlico noter porinat pa malo gor pa dol. Pri vžigu saj je pa itak jasno, da večja kot je debelina saj na cevi oz. plašču, več je možnosti za sam vžig saj.

Čeprav tako, kot praviš telmos pri novejših pečeh z visokim izkoristkom je tudi zelo malo oziroma skoraj nič saj.
#74
Sem prejle nalasc potegnil ror dol iz peci, ki gre v raufnk, da pogledam ce se bo kaj vsulo ven, pa kake so kaj tuljave po treh sezonah kurjenja, vecinoma raznoraznega klumpa od smreke, bora, starega rusta, pa 5 vezov je bilo ostankov iz zage, ko je obzagoval spiravce pa lege za nov rust. Ma prakticno nic ni, kak milimetr v bistu pepela se je prijelo gor. Sivo rjav prah, saje bi ble crne. Saje se vnamejo to pa se gorelo ne bi. V tuljavah raufnka pa isto. Sem malo probal z metlico omest, in se lepo sveti tuljava ko ometes tisto malo pepela. Vem kak zgledajo saje pa katran, tak kot da bi hidroizolacijo z izotekom potegnil po raufnku. In tistege ne mores dol scohat. Tu pa ni sledu o tem. Tak da zdravapamet ne bluzi kak se katran pa saje na raufn prijemajo ce kuris smreko in podobne reci. Ali pa nimas tako super duper kurilnice, ko pravis da zagovarjas samo kvaliteto. Ce jaz nimam problemov z eno abc delto srbskega porekla. Mam probleme s samotom ze drugi poknil, ampak kar se pa drugace delovanja tice pa dobro dela.
#75
Ja to je res odvisno od posameznega primera, kakšno peč ima in druge stvari.

Kje ti je počil šamot, pri peči spodaj? Ker isto je nam počil. V treh sezonah si kolikokrat sčistil dimnik? Verjetno si kuril skozi celotno sezono?
1 2 3 4 5 6
Iskanje po temi