most0028
Citat:O sveta preproščina .-) - vsak je na svojem področju strokovnjak (Hanzi gradbeništvo, Arbajter štrom ....) ampak o vzgoji in rastlinah pa ne vesta kaj veliko.
Moja boljša kolega, mož in žena sta poklicno izšolana s tega področja, tako kot so bili starši od obeh in njihovi dedje, babice. Pač, rastline pa rožice v krvi. Tako da, mostiček, o tem vsaj mislim, da vem ogromno. Vsekakor pa si nebi upal takole posplošeno pisati o nekom, brez da bi ga osebno poznal in vedel kaj "ima v glavi" in kar takole na slepo blekniti kot pač si. Morda bi katerikrat spoznal, da se kake stvari vidijo vseeno drugače. No, ti si seveda o rastlinjakih pojedel vso pamet z veliko žlico. Ko sem desetletja imel na vrtu rastlinjake tvojega tipa, se pravi dokaj odprte, so bila zelo redka (običajno bolj sušna) leta, ko v rastlinjaku ni bilo črne listne pegavosti. Vsemu škropljenju z fungicidi navkljub. Da o tistem trganju folije ob neurjih, pa njenem neprestanem menjavanju, katerikrat polomljenem rastlinjaku, oteženi prestavitvi rastlinjaka na drugo mesto, ne izgubljam besed. Tudi v zemljo zakopan pa z vrečami peska obtežen rob ni pomagal. Lanskoletna sicer prva izkušnja z zaprtim rastlinjakom [nasprotno kot pri tebi - Taav](spet ne hermetično zaprtim) je bila presenetljiva. Paradižniki od konca maja, zadnje smo trgali še v novembru. Plodovi po tričetrt kilograma in več (nekaj slik sem prilimal lani), kar do sedaj ni bilo še nikoli. Vsakih nekaj dni sem ga nosil oštirju v gostilno, ker ga je bilo doma preveč. Nakuhal sem tudi 9 litrov kečapa. Nekaj zrelega jajčevca (paradižnika) sem ga vložil še v kozarce. Pa še o temperaturi: temperatura preko 30 stopinj je dobrodošla, sploh v spomladanskem, pa tudi jesenskem času. Ker ogreva zemljo. Za poletne temperature v rastlinjaku, ki za šalo presežejo 40 stopinj je potrebno senčenje rastlinjaka. Je pa to temperaturo moč izkoristiti za "sterilizacijo" rastlinjaka po eni kulturi. Treba ga je pustiti zaprtega dva tri tedne in sonce opravi svoje. Tudi z zemljo, ki ji je potem treba dodati kak hranljivi kompost. Ni bilo pa lani opaziti nobenih zastojev v rasti paradižnika vsled temperatur tudi preko 40 stopinj, ko še ni bilo urejeno senčenje in smo še "jemali" prednosti lexan strehe. Pa čeprav je mostiček napisal drugače. Se pa z njim strinjam glede razvoja bolezni , ki so posledica prevelike vlage v rastlinjaku. In tudi glede napovedi pričakovanih izbruhov teh bolezni. Verjetno pa strma streha na rastlinjakih ni narejena tja v tri dni temveč zato, da se kondenz ponoči in zjutraj steka po njej in ne da z nje kaplja (po paradajzu). Okrog prezračevanja pa spodaj, pa spet nikjer niso omenjana mrežasta vrata, pa ne da ne vršijo funkcije prezračevanja, seveda jo, ne vršijo pa funkcije tople grede??
Prevetrovanje dosežemo z namestitvijo zračnikov po stenah in stropu. Če so nameščeni cikcakasto, zrak kroži po vsem prostoru, sicer le piha skozi rastlinjak. Če zračnike namestimo spodaj in na strehi, dosežemo učinek dimnika. Topel in vlažen zrak izhaja skozi strešne zračnike, spodaj pa vdira svež zrak. V poletnem času so najučinkovitejša prezračevalna okenska krila, ki so nameščena na strehi ali steni. Odpirajo se do kota 45 stopinj in omogočajo dober pretok zraka, preprečujejo pa vdor vetra v rastlinjak. V zimskem času, ko bi skozi strešne zračnike uhajalo preveč toplote, so primernejši loputni zračniki nameščeni pod površinami z rastlinami.
Enostaven nadzor temperature omogoča samodejni sistem odpiralnikov zračnikov. V osnovi imajo temperaturno tipalo s termostatom, ki ga nastavimo tako, da se zračniki odpro, ko je presežena določena temperatura in zapro, ko temperatura pade pod določeno mejo in sistem za odpiranje in zapiranje zračnikov (elektromotorček, kovinske palice).
Vir: zagotavljanje ustreznega okolja v rastlinjaku
