[frik]

Zanima me mesto povezave povratka iz ogrevalnega kroga.
Pri sistemu ogrevanja na biomaso (zalogovnik in kotel na polena) me zanima kaj se spremeni oz. kje se to izraža, če povratek iz ogrevalnega kroga ne vežemo v povratek v kotel, ampak višje v zalogovniku? Seveda je povratek vezan nižje kot predtok! Po razmišljanju ima povratek relativno visoko temperaturo in če ga vežeš višje imaš v zalogovniku manj mešanja tople in hladne vode?

Prav tako me zanima višina priključka predtoka za kotel na zalogovnik. Je vseeno na keteri višini je ta vezan? Kaj se spremeni, če ga recimo vežemo na vrh ali na sredino zalogovnika? Seveda povratek se jemlje vedno spodaj!

LP

[ed]

Temperatura vroče v zalogovniku je okoli 80st. , temperatura povratka pa okoli 30st . Ker se vroča in hladna voda v zalogovniku praviloma ne mešata, bi si z povezavo povratka višje to pokvaril in si s tem posledično zmanjšal toplotno kapaciteto zalogovnika.
Voda v sistemu kroži skozi mešalni ventil, ki dodaja samo toliko vroče vode iz zalogovnika, da se ohranja željena temperatura. Ker pa je voda nestisljiva, se toliko vode kot se vroče(80) iz zalogovnika doda skozi povratek hladne (30) vrne v zalogovnik. To pa je sorazmerno manjši del pretoka vode ki kroži v sistemu.
Če hočemo optimalno izkoriščati toplotno kapaciteto zalogovnika morata biti dotok in odvod tople vode čim višje, povratek hladne pa čim nižje.

[frik]

Hvala za odgovor!

LP

[kafer1]

Kar je napisal ED velja za talno ogrevanje oz. druge nizkotemperaturne sisteme. Pri klasičnih pa je bolje da greš z povratkom na sredino- oz. kar je še boljše vgradiš še eden dodaten ventil ki povratek najprej usmerja na sredino potem ko je zalogovnik poln do polovice pa še na spodnji del. Ventil regulira kotlovska regulacija in ga ima večino sodobnih kotlov kot obcijo. Poglej malo sheme na WVterm strani ter Seltron.

Da še opišem kaj se je zgodilo meni doma. Prej sem imel vezano kot je napisal ED. Ven je šlo 60, vrača se 50. Tako mi je hranilnik v dobri uri zmešalo na 50 °C - iz 80. Potem sem prevezal na sredino in sedaj se zalogovnik ohladi pri teh temperaturah na 50 v 8 urah. Seveda je pa to odvisno od tega kako dobro imaš dimenzionirane radijatorje. Če bi jih jaz dimenzioniral na 50 °C bi mi dovolj greli tudi ko se mi je voda ohladila saj je skupna količina energije vedno enaka.
Torej jaz imam vezan najmanjši porabnik toplote (Bojler) vezan tako. da se povratek vrne v zalogovnik 10 cm pod dvižnim vodom, saj se temperatura sploh ne razlikuje, Potem prva (manjša 9 etaža se vrne na sredino, spodnja etaža, ki je obenem delavnica in je največji porabnik z sistemom 80/30 (KALORIFERJI) pa se vrne čisto spodaj. Primarne ter sekundarni krogi so tudi fizično ločeni, tako da niso povezani z T komadi.

[frik]

kafer1 hvala za odgovor!

Dodal bom še en zalogovnik (zaporedno) in v tem primeru moram povratek iz ogrevalnega kroga ustrezno prestaviti, prav tako povratek v kotel. To mi je jasno.

Kaj pa predtok iz kotla? Ko segrejem prvi zalogovnik, ga je potrebno prestaviti na drugega, ali je dovolj zgolj povratek prestaviti na konec drugega zalogovnika? Po mojem mnejnu ne rabim predstaviti predtoka iz kotla.

LP

[kafer1]

Pri teh vezavah večih zalogovnikov sem se jaz obrnil na firmo ROTH kjer so mi zagotovili da se je najbolj izkazala vezava tako, da jih samo povežeš med seboj. Prej so komplincirali z nekimi ventili pa kombinacijami, da polni enega pa drugega itd... Sedaj že kar nekaj let vežejo tako, da samo obrneš zalogovnike skupaj pri priključkih pa povežeš, vmes pa spelješ predtok ter povratek. Dela preizkušeno. Medtem ko so pri kolegu vezali neki zastopniki za atmosa pa še zdaj po petih letih lotanja pa nekih dodatnih ventilih zadnji zalogovnik ni v funkciji.

Glede dvižnega voda nižje pa je tako, da se uporablja večinoma pri zalogovnikih z integriranim bojlerjem - lahko tudi pretočnim. Tam ponavadi daš solarno zgoraj, ker so v igri manjše moči, medtem ko kotel povežeš spodaj. Tako se ti v zgornji polovici zalogovnika nabere najbolj vroča voda. Nisem pa nikoli opravljal meritev na tak način, tako da ti težko povem kakšni so kaj rezultati take vezave.

Aja da se gdo ne bo piknil v prejšno izjavo - v zalogovniku mi zmeša vodo v eni uri v prehodnem obdobji, ko imam v zgornji polovici 80°C, v spodnji pa 20°C. Tej razliki imam prilagojen tudi hranilnik in ni klasične oblike - ampak teorija je ista

[frik]

Da bolj nazorno opišem moj problem. Imam namreč Weishauptov zalogovnik <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.weishaupt.si/mainService/documents/140/sl/pdffile">http://www.weishaupt.si/mainService/doc ... sl/pdffile</a><!-- m --> (stran 19).
Kotel na polena imam priključena na priključkih 3 in 8, se pravi koristim manj kot polovico 900 l zalogovnika. Zgornji del zalogovnika je za potrebe sanitarne vode, spodnji del pa za sončne kolektorje (ki še niso montirani). Ogrevanje je priključeno na priključkih 14 in 17.
Sedanji sistem ima problem, da imam premalo akumulacije! Se pravi rabim povečati zalogovnik, da bo šla odvečna energija iz kotla v zalogovnik in ne skozi dimnik. In da to energijo koristim ko me ni doma! Sedaj me pa zanima kako naj zvežem še en zalogovnik?
Zahteva pa je, da imam zalogovnik zgolj za potreba ogrevalnega kroga, ter da se mi čas, ko zakurim v kotel in mi začnejo greti radijatorji ne poveča!

Z vzporedno vezavo (v kaskado, priključki 21, 22, 23 in 24, kakor je videti v Weishauptovih katalogih) ponovno ne bom koristil kompletnega zalogovnika, pa še čas ko bom imel v radijatorjih toplo vodo se poveča. Zato sem nekako prišel na idejo, da ju vežem zaporedno (spodnji konec prvega zalogovnika na zgornji konec drugega). Seveda v tem primeru ne bi mogel mimo vsaj dveh preklopnih ventilov, ki bi mi preklapljal povratek v kotel in povratek iz ogrevalnega kroga med prvim in drugim zalogovnikom. Verjetno mi predtoka za ogrevalni krog in dvižnega voda iz kotla ne bi bilo treba prestavljati. Seveda se z ventili zadeva podraži pa še vprašanje ali bi funkcioniralo. Seveda sem dobrodošel za vse ideje!

kafer1, je ROTH nemška firma? Si obrnil direktno na njih ali kakšnega slovenskega predstavnika?

LP

[kafer1]

Glede ROTH - v cmureku imajo predstavništvo, prišli so delat od tam, ampak delavci pa so v večini Slovenci tako da ni problema.