[Bakfark]

Pozdravljeni,

Živimo v večstanovanjskem objektu v stari stavbi, ki bo v bližnji prihodnosti potrebna temeljite prenove, od inštalacij vseh vrst preko sanacije strehe in fasade do ureditva okolica s prepotrebnimi parkirnimi prostori, kar zahteva ogromna sredstva, ki jih s prispevki v rezervni sklad definitivno ne bo dovolj.

Pojavlja se problem upravičenja plačevanja prispevka v rezervni sklad, če obstaja utemeljen sum, da s trenutnumi prispevki dejansko ne bomo mogli ohraniti pogojev za bivanje v stabvi in da so določeni etažni lastniki zaradi problemov škodno ogroženi (streha že počasi zamaka, slab pretok vode zaradi starih cevi, itd.).

Eden izmed etažnih lastnikov rezervni sklad ne podpira in vanj ne vlaga. Dolžnost upravnika je, da izterja obveznosti vseh. Z ozirom, da je omenjeni etažni lastnik po poklicu tržni inšpektor, sumim, da je seznanjen s kakšno pravno luknjo v zakonu, ki ga razbremenjuje odgovornosti za neplačevanje v rezervni sklad.

Prosim vse pravnike, da imajo kakršnekoli ifnormacije, da komentirajo to zadevo.

[imped]

Zakon je jasen, lukenj ni. Upravnik mu bo veselo zaračunaval obresti, če ga bo dal no sodišče pa je vprašanje. Vprašanje se tudi postavi, če bo ta oseba prodala stanovanje naprej, ali bo moral bodoči kupec poravnati vsa plačila. Mogoče ima pa možakar kakšno tako varianto v mislih. Mi smo enkrat povečali RS soglasno na zboru za neko večjo investicijo, da se je zadeva izšla.

[Bakfark]

Me zanima, kako ste se soglasili pri večjih zadevah, seveda pod pogojem, da ste jih imeli. Pri nas je potrebno še kar nekaj posegov, kolikor vidim pa upravnik nekako ne upa prevzeti polno odgovornost za določitev prioritetnih del. In potem se dogaja to , da se na sestankih krešejo mnenja in prihaja do kolizije različnih interesov. Eni vidijo prednost v tem, eni v onem, vsak vleče vodo na svoj mlin, če le ima kako korist od tega. Sami laiki, ki nimajo pojma kaj ne more kaj pa lahko počaka.

Zakon sicer določa da upravnik pripravi plan, ki ga pa etažni lastniki morajo sprejeti. Kakšna neumnost od zakona! Kako lahko navaden laik sprejema strateško pomembne odločitve za eno stavbo. Še en primer navidezne demokracije, kjer se ljudem da občutek pomembnosti ker se njih nekaj vpraša.

[imped]

Kaj naj rečem, ne vem ali imamo večjo ali manjšo srečo vis-a-vis vašega primera. Pri nas gre nekako takole, imamo koordinatorja, ki pripravi predlog. Ta ima na sestanku vedno zadostno večino in kar koli predlaga se izglasuje.
Jaz vam predlagam, da če imate toliko kritičnih stvari za popraviti, da se obrnete na neodvisen strokovni organ, tipa ZRMK, <!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/gcs/index.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/gcs/index.htm</a><!-- m --> . Verjetno njihovo svetovanje ne bo zastonj, ampak raje daste zdaj 100 ali pa 200 eurov za en njihov pregled, kot pa da vam npr. čez pol leta začne puščati streha, vi ste pa ta denar porabili npr. za fasado.

[Bakfark]

Jaz vam predlagam, da če imate toliko kritičnih stvari za popraviti, da se obrnete na neodvisen strokovni organ, tipa ZRMK, <!-- m --><a class="postlink" href="http://gcs.gi-zrmk.si/gcs/index.htm">http://gcs.gi-zrmk.si/gcs/index.htm</a><!-- m --> . Verjetno njihovo svetovanje ne bo zastonj, ampak raje daste zdaj 100 ali pa 200 eurov za en njihov pregled, kot pa da vam npr. čez pol leta začne puščati streha, vi ste pa ta denar porabili npr. za fasado.

Ponudba omenjenega organa za izdelavo ocene stanja večstanovanjskega objekta s smernicami za vzdrževalna dela in sanacijska dela stane 1.633,15 EUR.

Zakon je jasen, lukenj ni. Upravnik mu bo veselo zaračunaval obresti, če ga bo dal no sodišče pa je vprašanje. Vprašanje se tudi postavi, če bo ta oseba prodala stanovanje naprej, ali bo moral bodoči kupec poravnati vsa plačila. Mogoče ima pa možakar kakšno tako varianto v mislih. Mi smo enkrat povečali RS soglasno na zboru za neko večjo investicijo, da se je zadeva izšla.

Mogoče kot zanimivost citiram vprašanje in odgovor pravne službe z druge spletne strani.

VPRAŠANJE UPORABNIKA:
Po kolikšnem času zastara terjatev vplačil s strani upravnika v rezervni stanovanjski sklad?

ODGOVOR:
V treh letih po zapadlosti vsakega posameznega plačila. Kot zanimivost omenimo, da je zastaralni rok za terjatve upravnikov za storitve upravljanja ter druge njihove terjatve 1 leto.

[Noel]

Pozdravljeni, prosim za mnenje/pomoč pri naslednji dilemi.

Dve leti nazaj smo stanovalci sklenili, da se celotna sredstva iz rezervnega sklada porabijo za nujno obnovo strehe, preostali del pa smo obročno upravljalcu poravnavali sami. Do danes so se v rezervnem skladu natekla nova sredstva, preostanek dolga upravniku bi radi stanovalci poplačali iz ponovnega črpanja iz rezervnega sklada. Ali je to mogoče? Upravitelj pravi da ne, SZ glede tega ni čisto dorečen.

Nekateri stanovalci vztrajajo pri tem, da bi se sredstva črpala in pritiskajo na upravitelja, da to omogoči (razlogi: plačilna nesposobnost, socialne stiske...). Jaz tu vidim problem v tem, da je vsakokratno črpanje del načrta vzdrževanja, torej ni mogoče 2x koristiti za isti namen? Ali pač obstaja kakšen način, sklic na zakon/pravilnik?
"Sredstva rezervnega sklada se lahko uporabljajo le za poravnavo stroškov vzdrževanja in izboljšav, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja. Sredstva se lahko uporabi tudi za nujna vzdrževalna dela, ki niso v načrtu vzdrževanja, če bi z njihovim odlašanjem prišlo do škode ali poslabšanja bivalnih razmer v stavbi."

Vnaprej hvala za vsak namig/usmeritev, hvala!

[gt001]

Torej: obnovila se je streha, katere obnova se je sfinancirala iz RS, razliko pa je kril upravnik, oz. je upravnik poplacal izvajalca? A ste sedaj vsi enako dolzni upravniku, ali kdo ze zamuja s placili?

[Noel]

Za razliko smo se dogovorili za obročno odplačilo posredno z izvajalcem: izvajalec je pristal, da od upravnika prejema razliko v 24-ih obrokih. Mi upravniku vsak mesec preko redne položnice nakažemo sorazmerni delež, on pa zbirno vse prenakaže izvajalcu.
Iz naslova popravila strehe ni do upravnika odprtih dolgov, imamo pa vsi redne obroke (oktobrski in novembrski) za poravnati - in za ta dva preostala obroka bi želeli koristiti v tem času natečena sredstva v RS.