[Hanzi]

Ce ze sprasujes za cikel.kurjenja, potem se vprasaj za moc stedilnika, kvadratuto hise in izolacijo le te.
Ker pasivna 100m2 velika hisa porabi "100x" manj toplote kot 200m2 velika hisa brez izolacije.

[janipapillon]

Zapisal si, da imaš po koncu pulta le 1 m prostora.
Kako je s tem?
Štedilnik stoji stran od elementov še vsaj kakih 10 cm.
Pri nas imamo 2 štedilnika.
Eden nima odvzema toplote z vodo, je manjši in je bolj primeren za kuho/peko, ima boljši izkoristek ter precej manj izpuha trdih mikro delcev na kWh.
Če ne bi bil čist usekan na živ ogenj v bivalnem prostoru, bi mi bilo pripravljanje drv, pazljivo kurjenje ter vse to čiščenje v breme in bi imel ogrevanje avtomatizirano. Na primer da bi kuril na drva v neki kiurilnici, NI GOVORA. Večina ljudi danes želi bolj na komot, strmenje za ugodjem je mainstream.
Tako, da dobro premisli, če ti tak način ogrevanja ustreza.
Kako je z varnostnimi sistemi?
Meni pri pregrevanju odpre povratni ventil in šiba v kuriščni bojler tok hladno vodo kolikor je pač najhladnejša v zalogovniku.
Druga stopnja je, npr v primeru izpada električne energije ali če je voda iz zalogovnika pretopla: vroča voda iz štedilnika gre v odtok, nadomesti jo voda iz sanitarnega omrežja. Torej, štedilnik je priklopljen na vodo in ima regulacijo varovanja prek senzorja temperature v zgornjem delu bojlerja plus senzorja tlaka.
Pri polinkanem me zmoti le da je izkoristek max70%.
Predvidena, normirana poraba drv ti piše 7,5 kg/h ter moč 21,3kW.
Kok z njim "svinjaš"(mikro trdi delci) sploh ne piše. Mi je pa všeč, ker je kar masiven.
Pri Nordici, ki si jo polinkal imaš normirano skoraj tretino manj drv za nominalno moč 18,5 kW.
Tista ožja pokončna pečka, ki sem jo linkal jest, je slabe 3 kilovate močnejša, normirana poraba drv 6,4 kg. Mene tu ne žene € pokurjenih drv, ampak svinjanje.
Nekaj slabši izkoristek gre verjetno na račun enostavnega čiščenja; pri našem so notri v gornjem delu kurišča cevi za povečan prestop toplote vroči dimni plini/voda, kar oteži čiščenje.
Ampak, kot sem rekel, če bi mi bilo to težko in odveč, bi se grel s TČ.
Kok vam pomeni samo kuhanje ter peka v/na štedilniku.
Nama ogromno.
Če bi bila na prvem mestu le želja po živem ognju bi za v hiško absolutno izbral raje kaj [url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")lanordica-extraflameunichr("46")com/en/products/wood-stoves/loriet-s-dsa]takega[/url] z večjo in pa enojno (večje sevanje) zsteklitvijo.

[Missfirefly]

Jani, kaj v praksi pomeni, da je toplozračni štedilnik manj primeren za kuho in peko kot toplovodni? Kakšna je dejanska razlika pri kuhanju med enim in drugim? Doma imamo 35 let starega toplozračnega, na katerega se praktično vsak dan kuha. Za nas razmišljava v novogradnji o toplovodnem zaradi talnega gretja, vendar le, če bi se lahko uporabljal tudi za kuhanje, sicer tč.

[cevko]

kaj v praksi pomeni, da je toplozračni štedilnik manj primeren za kuho in peko kot toplovodni?

Ravno obratno. Toplovodni je primeren za kuho samo na začetku, dokler ne dosežeš želene temperature vode, torej 60-80 stopinj. Takrat pač lahko gori "na polno", recimo eno uro do dve uri. Če imaš zalogovnik, potem višek temperature vode gre lahko tja, drugače ne. Pri toplozračnem štedilniku je pa nepomembno, kako dolgo "na polno" gori, važno, ta ti v prostoru ni prevroče in da lahko kuhaš na njem.

[Missfirefly]

Hvala, sem se zatipkala.
Če prav razumem, lahko kuhaš tudi na toplovodnem, vendar moraš imeti dovolj velik zalogovnik.
Nekje sem prebrala, da imaš pri toplovodnem štedilniku (?samo pri tistem modelu) rešetke, ki jih dviguješ oz. spuščaš glede na to, ali želiš kuhati ali pa ogrevati vodo. Kako je s tem?
Še eno "jako pametno" vprašanje: ali je tudi pri toplovodnem enako vroče kot pri toplozračnem, ko stojiš zraven? Naj bi bilo manj, ker večino energije prevzame voda, toda to se verjetno zgodi šele takrat, ko štedilnik ni več primeren za kuho.

[janipapillon]

Tako je, ja;
Volumen zalogovnika ter odvajanje toplote iz zalogovnika podaljšujeta časovno avtonomijo kuhališča, pečice.
Enako podaljšuješ z dviganjem rešetke, ker se tako zmanjša prestop toplote iz kurišča na vodo v bojlerju štedilnika.
Pri našem hidroštedilniku je manj vroče. Že zato, ker ima dvojno steklo na vratcih kurišča. Za pozimi bom letos odstranil notranjo zasteklitev, ker mi povečano sevanje daje enak občutek pri nižji T.

[Missfirefly]

Vratca? V primerjavi z velikostjo zgornje (kuhalne) površine se meni zdi to zanemarljivo. Od tam buta vročina v glavo

[Jozl]

Doma je imela mama pripravljen nov šorhet na ogrevanje vode. Tista varianta je bila slaba, ker je toploto v vodo pobirala iz kurišča. Prejšnji stari odsluženi šporhet je imel neki nalivni bojler, kamor si lahko v posodo nalil 30l vode in se je ta voda ogrevala izključno od dimnih plinov po pečici in šorhet plati. Šporheti z odvzemom toplote v kurišču so vedno imeli težavo z dobro peko v pečici.

Novih šporhetov na toplo vodo ne poznam dobro, zato ne bom komentiral njihovega delovanja. Če imajo odvzem toplote v kurišču, so po mojem mišljenju daleč za časom. Najbolje bi bil odvzem toplote preko cevnega izmenjevalca, ki odvzema toploto na koncu šporheta. Tako ima šporhet dobre karakteristike šporheta in porabo toplih dimnih plinov za toplo vodo. Drugače je bolje imeti ločene peči za ogrevanje hiše in samo navadne šporhete.

Šporhet tudi bolj ogreva prostor, če se odprejo vrata na pečici. Jaz tudi imam v planu (še nimam dovolj €€€ za investicijo) šporhet v spodnjih prostorih, kot nek rezervni sistem za kuho in pripravo ozimnice. Na tak navadni šporhet, bi mogoče montiral cevni toplotni izmenjevalec v dimni cevi in tako dodatno skoraj zastonj (razen drage investicije) ogreval zalogovnik.

V dnevni sobi planiram samostojni kamin s pečico ali res kak kaminski šporhet. Problematično je vse skupaj, ker malih moči ne dobiš, jaz pa ne potrebujem več kot 2-5kW moči za ogrevanje celotne hiške. Kaj naj delam s šporhetom moči 15-20kW. Saj imam leseno hiško, ne rabim pa 120m2 savne pri 40°C. Že samo sesalec s 2kW motorjem hiško pogreje za 0,5-1°C. Pa še ta ne deluje 0,5h med delom.

[janipapillon]

Včasih niso imeli regulacije povratnega voda in je v štedilnik vstopala tok hladna voda kakršna se je pač vračala iz radiatorjev.
Pri sodobnih ne gre nič v zalogovnik dokler voda, ki vstopa v štedilnikov bojler nima željene temperature. Pri nas 65 stC.
Problem odvzema toplote v kurišču je le, ker ogenj ne doseže tako visoke Tmax, kot če bi bla gorilna celica npr iz šamota = slabše izgorevanje ter več mikro prašnih delcev.
Pri nas imamo za rezervo indukcijo 8)
Starša sem za na vikend nagovarjal za [url=httpsunichr("58")//wwwunichr("46")lanordica-extraflameunichr("46")com/en/products/wood-stoves/gemma-forno]tole[/url].

[Hanzi]

Kolikor sem jaz gledal te stedilnike, vsaj pri nekaterih lahko z loputo usmeris dimne pline v pecico, ali pa v toplotni izmenjevalec z vodo.
Je pa res, da je pametno.imeti dovolj velik zalogovnik zadaj, z odprto pecico dodatno.segrevas zrak v.prostoru in vecas izkoristek, ker nizas TDP.

[janipapillon]

Vratca? V primerjavi z velikostjo zgornje (kuhalne) površine se meni zdi to zanemarljivo. Od tam buta vročina v glavo

Skozi enojno zasteklena vratca seva, ne bolj ampak strašansko bolj, kot s kuhalne plošče.
Ko kuhaš stojiš ob štedilniku. Npr 20 cm stran.
Glava ti je nad, ampak ob štedilniku.
Če greva po nekaj minutah zmerit T na površini hlač 20 cm stran od zasteklenih vratic in pa temperaturo na rokavu, ki ga držiš 20 cm nad kuhalno plošč bo
temperatura na hlačnicah višja, kot na rokavu ... glava pa je pol metra+ nad in 20 cm stran od plošče.