Dkp, ni zakaj.
Moj zapis je le proba predstavitve mojega pogleda na živaloljubca, za tiste, ki iščejo odgovor, kje je point. Ni poizkus prepričevanja, da morajo oni to sprobati. Popolnoma jasno mi je, da nekaterim to pač ne sede. Moti jih dlaka, moti nočno fehtanje za izhod, marsikdaj je težko, sploh ko je tvoj ljubljenček recimo bolan, ali pa zunaj grmi in je treba marsikatero uro ponoči prečuti. Priznam, marsikdaj ni lahko, zato mi je popolnoma razumljivo, da se pri teh ljudeh postavlja vprašanje, zakaj sploh imeti.
Ni splošnega odgovora. Lahko bi delal sto in sto primerjav, se šel listo plusev in minusev, pa ne bi imelo smisla. Zase lahko rečem, da ima človek to v sebi. Če tega nima, da žival jemlje kot neko pritiklino k bajti, ker se naprimer spodobi, da je ob veliki bajti maček ali pes, potem ja, prihaja do takšnih cvetk, kot jih lahko beremo v tej temi. Kakci sem in tja, kreg s sosedi, zanemarjena žival.......V naši vasi je veliko tega. Smeh ob pripovedovanju, da si peljal žival cepit, da kdo pa to sploh še vozi, norčevanje, da v vasi za kužatom pobiraš kakce, neodobravanje, da imamo vse mucke in kužate kastrirane in sterilizirane. Da to se ne počne, ko so pač mladiči, se jih potolče in vrže v Savo. Veliko krutih zgodb slišim od ljudi, ki so v moji bližini, pa so drugače čisto ok, da ne bo pomote. Vendar pa so v odnosu do živali govna najhujše klase. Ker smo nadrasa, narava pa je naš suženj. Spoštujejo samo sočloveka, včasih še to ne, vse ostalo je samoumevno in tam zato, da se vzame, potolče, ubije, služi.
Kot sem že v prejšnjem zapisu napisal, živali nimamo samo zato, ker so/je kjut. Prav vsaka v našem domu pusti pečat, živi neko zgodbo, ki v vsakem spominu poveže družino. Ni samoumevna, o njenem imenu se leto dni kasneje ne ugiba, poznamo njene pegice, njeno najljubšo poličko, glavno nagajivost, za leta in leta nazaj. Zaradi tega pravim, da ta bitja postanejo del družine.
Težko je v enem stavku nekomu opisati, zakaj sploh imeti mačko doma. Če bi me vprašal tri, štiri leta nazaj, bi bil itak v istem taboru. S povsem enakim vprašanjem. Sam sem vesel, da sem se pustil prepričati. Kljub temu, da kakšna perutnička izgine iz krožnika in si tisti trenutek hud, kar te pa tako ali tako hitro mine, ko pod seboj vidiš 4 pare žalostnih očk, le en parček veselo lovi z jezikom svoje brčice. Kakšno veselje je v kuhinji, ko se pripravljajo ribice!
Ne vem no, pri nas nikoli ni dolgčas, iskreno. Zdaj, ali so mački tako razvajeni, ali pa mi delamo nekaj drugače, a te živalce so stalno okoli nas, niso samosvoje, zahtevajo veliko crkljanja in codlanja. In žena je edina na vasi, ki gre na sprehod s psom v spremstvu vsaj enega para muck. Eno uro daleč! Sicer jih na koncu prinese v naročju, ali pa kar v žepu vetrovke. Scrkljanci, saj pravim :-)
Lov mačk......naše nosijo na kupe miši in voluharjev. Takrat je malce panike doma, ker jih žena ne sme niti videti in ko zaslišim kričanje, potem vem, da je odprla vrata, na pragu pa ponosno stoji mačkon z debelim mišem v gobcu. Sem že navajen. Ptiča so zaenkrat prinesli enega. Kolikor berem, mačkoni večinoma potolčejo bolano in izčrpano, definitivno so pa naši preleni in malce prebuhteljski, da bi ujeli zdravo ptico. Je imel pa Jackson lansko leto neprijetno srečanje s parom ptic, ki sta postavila gnezdo v drvah. Postavljal je zasedo pod trampolinom, mislim da imam tudi to slikano, in skrbelo nas je, kaj bo s ptički. Brez potrebe. Ptiča sta naredila kontro zasedo, eden izmed njih je letal pred mačkonom na varni razdalji, ta drugi pa se mu je zakadil direktno v glavo. Koliko vpitja, Jacksona je vrglo meter v zrak, ucvrl jo je kolikor je dolg in širok. Fasal je konkretno rano, ki smo jo potem celili s Tobrexom. Nikoli več ga nismo videli pri skladovnici :-)
Mah, teh zgodb je za par strani te teme, ki jo že tako ali tako peljem v čisti offtopic, za kar se opravičujem. Vseeno mislim, da je problem kakanja bolj širok in težko opisljiv v zgolj dejstvu ali dveh. Je pa definitivno v lastnikih, ne v živalih. In žal mi je, da nekateri brezbrižneži ustvarijo takšno famo, kar razumljivo pripelje do tega, da je mačka potrebno "umakniti". Oziroma imamo o teh živalih dostikrat popolnoma napačno mišljenje. Marsikak žakeljček je že zaplaval po Savi, ker je bil kakec tam, kjer ne bi smel biti. Raje kot to, tisti kakec lastniku, ki noče nič slišati o tem, razmažem po celotnem vetrobranskem steklu. Za soseda, ki se mu jebe, kaj se pri nas dogaja zaradi njega, se jebe tudi meni.