[mojster666]

Jaz imam tudi v lasti 1/3 ceste pa ne vidim nobene panike o zapiranju cest pa barikade pa tole... Vse OK

Kot so ti že napisali: prepišite cesto na občino, pa da vidite, kako bo sranje. Kar naenkrat bo občina sosed in postavlja pogoje o odmikih hiše, škarp ipd...

Če je naselje urejeno občina itak postavlja pogoje z zazidalnim načrtom: z gradbeno linijo, višino stavb, odmiki itd.
Če tega ni, pa itak izgleda vse skupaj kot romsko naselje. Nek red mora bit.

Kako pa je v primeru, ko gre javna pot čez tvojo parcelo (občina sploh ni lastnik tega dela parcele), sedaj pa zahteva 5m odmik od te poti kot varovalni pas?
Poti ne smeš zapreti, ker takoj pride policija, občina pa noče odkupiti tega dela zemljišča.

[jaki79]

Pač zahtevaj od občine, da odkupi parcelo.

[mojster666]

Zahtevaš že lahko, vendar ne boš dosegel ničesar. Kako jih lahko prisiliš? Teraš tožbo vse do ustavnega sodišča?

[jaki79]

Če veš, zakaj potem sprašuješ na forumu?
Kot bi se pogovarjal z neplavalcem, ki bi me z vso vnemo prepričeval, da je nemogoče, da bi katerikoli človek plaval v vodi. Pa že.

[mojster666]

Upal sem, da ima kdo kakšne konkretne izkušnje.
Jaki79, jih imaš ti?

[jaki79]

Kako bi lahko kdorkoli imel konkretno izkušnjo, če zadeva še ni rešena? Izkušenj za ta konkreten primer nima nihče, jaz jih imam precej iz ostalih primerov.

[mojster666]

Nismo se najbolje razumeli, izgleda.
V Sloveniji je ogromno takih primerov, kjer so občinske poti na privatnih zemljiščih. Občine bi morale ta zemljišča odkupiti (bodisi sporazumno z lastnikom, bodisi preko razlastitve). Ampak tega ne počnejo. Nastopajo kot močnejša stranka in redko kdo se odloči, da gre v tožbo.
Zato me zanima (ne konkretno za moj primer) ali se je kdo že lotil občine na tak način in kakšna je uspešnost na koncu?

[pezin]

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")kgzsunichr("46")si/Portals/0/Dokumenti/prispevki/Pravo/10%20Obcinske%20ceste%20na%20zasebnih%20zemljiscihunichr("46")pdf[/url]

[jaki79]

Jaz sem čisto dobro razumel. Uspešnost je zaenkrat 100%.

[DoctorHouse]

Služnosti na solastniškem deležu večina sodišč ne bo vpisala v zemljiško knjigo, če je služnostni upravičenec solastnik parcele.

Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu delu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (1. odst. 14. čl. ZTLR). Ker je med temeljnimi upravičenji solastnika ta, da ima solastno stvar v soposesti (čeprav glede na solastnino ne pavice do izključne posesti), ga ta pravica do posesti opravičuje tudi do posestnega varstva in to tako proti tretjim osebam kot tudi proti drugemu solastniku.

Solastnik ima res pavico uporabljati solastno stvar (skupaj z drugimi solastniki) sorazmerno svojemu delu - toliko, da ne krši pravic drugih solastnikov. To pa ne pomeni, da bo vsak lahko uporabljal v skladu s svojim solastninskim deležem samo 1/3 poti (glede na površino te poti, glede na pogostost uporabe itd.), pač pa tolikokrat, kolikor mu je to potrebno, saj že glede na naravo solastne stvari - pot - z izvajanjem svojega solastninskega upravičenja (čeprav le do 1/3) ne bo posegel v solastninska upravičenja drugih solastnikov. Solastnik uporablja solastno stvar samo v sorazmerju svojega solastninskega deleža tudi v naravi namreč le takrat, kadar to zahteva narava stvari, sicer pa ne. Zato so upravičenja, ki jih ima več solastnikov poti, enaka glede uporabe te poti kot upravičenja, ki bi jih imel izključni lastnik te poti, ker to izhaja iz narave solastne stvari. Ker gre za pot, ne more noben solastnik te poti omejiti na velikost solastninskega deleža drugega ali drugih solastnikov.

Predlagamo, da s solastniki sklenete medsebojni dogovor o uporabi solastnega zemljišča, predvsem glede delitve stroškov obnove in izgradnje ceste, ko bo ta potrebna.

[medved19]

Spoštovani!
Prosil bi Vas za

Pravni nasvet
Sem lastnik dveh gospodarskih poslopij in hiše. Ob nastanku občinskega zazidalnega načrta je bilo ugotovljeno, da so poslopja izven strnjenega naselja in je razpršena gradnja in označeno rumeno. Pozidano ali zazidljivo.
Po dedovanju se kmetijska parcela novega lastnika zajeda med štalo in toplar in sega na temelje gospodarskih poslopij, ki nimajo še določene gradbene parcele čeprav so stare čez sto let in je bil preje lastnina skupna in pod enim gospodarjem. Ta parcela je kmetijsko zemljišče travnik z veliko nagibi in mejami v velikosti 3600 m2.
Imam vloženo tožbo za določitev funkcionalnega zemljišča gospodarskih zgradb toplarja in kašče vendar na sodniji še ni bilo prve obravnave.
Svojo parcelo je geodetsko razdelila na 4 manjše parcele in prodaja novonastalo manjšo parcelo med mojima gospodarskima poslopjema kot zazidljivo ( okoli 350 do 400 m2), saj je na tem delu to je na njeni parceli tudi označeno rumeno. Jaz si predstavljam, da je bila ta oznaka zaradi mojih zgradb v okviru razpršene gradnje in čakam, da se mi na sodišču določi na tej parceli funkcionalno zemljišče in upošteva moja služnost ( in mojih prednikov) dostopa do zgradb.
Ali je teh 400 m2 njena komercialna gradbena parcela za prodajo ali je le kmetijsko zemljišče na katerem naj bi bilo še določeno funkcionalno zemljišče za moja gospodarska poslopja in služnost?
Bi odkupil vendar hoče ceno gradbenega zemljišča.

[Taav]

Povejte st parcele in ko, ali prilimajte printscreen iz pisota. Drugace vam ne more nihce pomagati.

[medved19]

>Ali mi lahko kdo svetuje? Kje se naj oglasim z dokumenti?

[Rafter]

Mislim da ti je Taav lepo napisal, daj številke ali printscreen... pa ne rabiš javno, pač odloči se komu zaupaš...


Sent from my iPhone using Tapatalk

[mojster666]

Jaz sem čisto dobro razumel. Uspešnost je zaenkrat 100%.

Torej si "prisilil" občino, da je odkupila ta del parcele in ga pošteno plalčala? Oz. kaj se razume pod to, da je uspešnost 100%?