[bomber111]

Ob tlakovcih ob dovozu in ob hiši (na L ) bomo urejali okrasno vrt/gredico z trajnimi grmički.
Mislil sem narditi naslednje:
1.Izkopati rušo (cca 5 cm globoko)
2. Položiti folijo proti plevelu
3. Z tlakovci, ki so mi ostali bi uredil mejo med gredico in zelenico.
4. Posadil nekaj zelenega grmičevja (pušpan, mini drevesce, mini cipreso, sivko.....)
5. Vmes nasuti okrasno kamenje
6. 3 ali 4 solarne luči
7. Vmes bi na okrasno kamenje postavili nekaj cvetočih rastlin v okrasnih loncih (imamo že dva cvetoča amarilisa)

Sem v dilemi ali tlakovce zbetonitati, kot to počno ponavadi z granitnimi kockami ali jih naj samo podevam v izkopan prostor? Mislil sem dati folijo tudi pod tlakovci do zelenice.
Katere zimzeleni grmički bi se priporočali za lokacijo, ki ima dopoldansko sonce spomladi in jeseni, poleti pa sonce ne kje do 15 ure.
Vsak predlog dobrodošel, lahko tudi slikovni

[Missfirefly]

Listopadne rastline so boljše Bistveno več izbire, spreminjajo se skozi letne čase, bolj opazno cvetijo, jesenska obarvanost... Če boš izbral samo zimzelene, mešaj različne oblike in odtenke listov in iglic, zasadi tudi kakšno rastlino s panaširanimi listi (zeleno-bela, zeleno-rumena) in tako, ki ima plodove, da ne bo dolgčas.
Lokacija Celje? Važno zaradi prezimne trdnosti. Spodaj je naštetih nekaj zimzelenov, ki so za to območje prezimni, poleg tega pa so rastline pogoste in jih je lahko dobiti. Višina rasti ni previsoka, kar je verjetno zaželeno.
- liguster
Pušpan zadnja leta obsežno napada pušpanova vešča in pa ena glivica, zato ga ni najbolje saditi. Liguster mu je precej podoben, zdrav in ga lahko strižeš kot pušpan (če so ti všeč puščanove krogle ali kakšne druge oblike).
- mahonija
Spomladi se sicer zeleni bleščeči listi obarvajo rdečkasto, takrat tudi cveti. Cvet diši (nežno, po medu), kasneje temne jagode, ki privabijo kakšnega ptička.
- fotinija
Spomladi rdečkasti poganjki. Prezimi do -15, kar je zate verjetno dovolj.
- bodika (ilex)
Nazobčani eno- ali dvobarvi listi. Plodovi le, če ima ženska rastlina v bližini tudi moško.
- trdoleska (euonymus)
Čisto nizki ali pa večji grmički, počasna rast. Od zelo svetlo, srebrno do temno zeleni odtenki lista v kombinaciji z belo ali zlato.
- češmin (berberis)
Užitni plodovi. Ima trnje. Zelene ali rdeče barve listov.
- panešpljica (cotoneaster)
Plazeča, dobro pokrivna rastlina. Bel cvet, rdeč plod. Obstaja tudi takšna, ki raste bolj v višino in jo lahko poljudbo oblikuješ.
- šentjanževka (hypericum npr. calycinum)
Grm, ne zdravilna rastlina. Cveti rumeno. Mrzle zime osmodijo liste, vendar zagotovo spomladi požene nove in tudi cveti.
- volčin (daphne)
Pozno pozimi cveti, zelo lepo diši. Naš gozdni močno spominja na španski bezeg. Grm naveden pod zimzelene, vendar pri nas odvrže liste. Jih pa zelo zgodaj požene - če je sončno vreme, že januarja.
- avkuba (aucuba)
Lepi pisani listi, do - 15, za bolj senčne lege, enodomna rastlina.
- ognjeni trn (pyracantha)
Redki trni, nemoteči, dobro prenaša obrezovanje, cvet nežno diši, lepi rumeni, oranžnu ali rdeči plodovi, ki se obdržijo pozno v zimo.
- brogovita (viburnum)
Ogromno sort, nekatere zimzelene, druge listopadne, nekatere s panaširanimi listi. Poišči sorto, ki cveti pozimi (sicer listopadna, vendar lepo diši, cveti od decembra dalje).
- lepljivec (pittosporum tobira)
Do - 12, torej le, če imaš zaščiteno lego.
- rododendron
Azaleje so listopadne (tudi nekoliko nižje in mogoče bolj počasne rasti), rododendron zimzelen, cvetita pa oba zelo podobno (so pa nekatere azaleje zgodnejše, začnejo že pozimi). Rabi kislo zemljo! - skoplješ luknjo, pokriješ s kopreno, nasuješ kisel substrat in posadiš - vsako leto dodaš šoto
- gulterija (gaultheria)
Če že delaš kislo gredo Nizka, okrasen plod.
- ruševje
Pritlikavi grmički ali drevesa, npr. pritlikavi bor, brin..., ki se sicer sadijo na skaljnjake. Obstajajo tudi povešave ali plazeče se sorte.
- juka (yucca)
Sivozeleni ali panaširani listi, cvet je zelo markanten.

Poleg sivke mogoče še santolina, žajbelj (klasika znajveč zdravilnimi snovni ali pa zlati ali tak, ki ima zeleno - belo - vijolične liste), rožmarin (na zaščiteni legi oz. z zimsko zaščito).

Zanimive liste ima iskrivka, heuchera, cela paleta barv. Trajnica, tudi cveti, vendar dokaj neopazno.

Amarilis? Verjetno imaš vitezovo zvezdo, hippeastrum. Sedaj, ko cveti, je še premrzlo, da bi jo postavljal ven (po ledenih možeh). Lahko pa poleti pocvita in jo takrat postaviš na ogled. Amarilisi, nerine, ismene, ki imajo podoben cvet, pri nas niso prezimne in sadimo čebulice (pozno) pomladi na vrt.
Kar koli misliš postavljati med zimzelene, mora biti po mojem mnenju nekaj posebnega. Zelena kulisa in v loncu takšna rastlina, da bo waw efekt.

[bomber111]

Missfirefly, hvala za izčrpen prispevek.
Dvomim da bomo z našim smislom za aranžiranje dosegli wow efekt :-).
Cilj nam je nekoliko poživiti pusto dvorišče/zelenico v upanju da bo izpadlo čim bolje :-)

[Missfirefly]

Pogooglaj fotke na netu in poišči nekaj, kar ti je všeč. Da se vidi, kakšen stil oblikovanja ti je najbolj všeč (kako gosto/barvano/cvetoče, pesek/lubje/pokrivne rastline, kakšne obrobe...). Objaviš, se pogleda katere rastline so zasajene in dobiš kakšen komentar (za katere rastline gre, kaj bi prišlo v poštev zate, kaj zamenjaš...).
Sicer pa waw mora biti tebi, ne ostalim

[pentax]

Bomber, zelo podobno zasaditev in ureditev imam tudi sam v mislih. Ko sem iskal po internetu vse možne variante sem na koncu prišel do zaključka da se temu reče japonski vrt oz. japanese garden style-brez nekih rožic ipd. Ko boš vtipkal to v google boš našel ogromno materiala, na youtubu je pa precej diy tutorialov.
Sicer še ne vem kdaj bo to prišlo pri meni na vrsto, vem pa vsaj kaj želim :mrgreen: .

[bomber111]

Če bo čas jutri postavim idejno zasnovo in pofotkam.

[yonna]

Gdč.missFirefly si pa zasluži en šopek cvetlic za tole razlago. Imam tudi jaz za posoditi eno tako gredo pred hišo in mi bo tole prihrainilo nekaj ur surfanja. Hvala.

[bomber111]

Evo, pa smo kopali, da mi bojo roke "fstran pale".

@missfirefly
okolica Ptuja, kar je temperaturno tam tam, le suša pri nas je x2 v primerjavi s Savinjskim koncem.

[Missfirefly]

Še mere grede. Koliko imaš pa od roba grede do hiše?
Če gledaš prvo sliko, kako gredo smeri neba?
Listopadni grmi odpadejo v celoti? Tudi tam pred oknom?
Maksimalna višina?
Koliko vzdrževanja (zalivanje, obrezovanje)?
Proračun? Čim manj, torej brez kisloljubnih rastlin, eksotike?
Lonce bi obvezno rad postavljal v gredo ali lahko to nalogo prevzame sivka in podobno?
Strogo proti cvetju ali pa je tu pa tam dobrodošlo?

Bom malo pogledala, ne bo pa takoj jutri. Mulo bolan. Še vedno predlagam, da malo poguglaš slike, pa polinkaš kakšen primer, ki ti je všeč. Bo lažje. Si me malo presenetil s tole gredo: zimzeleni, kamni, tako precej formalno. Sem si te malo drugače predstavljala

Yonna, hvala za rožice!

[bomber111]

Jutri zjutraj/dopoldne prilepim kaj sem imel v mislih.

[bomber111]

Od roba grede do hiše 1,2m, širina grede pri hiši je 1,1m ob dovozu pa 80 cm (samo neto del brez robnih tlakovcev). Skupna dolžina L grede pa je cca 15m.
Gledano od hiše je greda obrnjena proti SV, gledano iz smeri prve slike pa je na desno sever.
Maksimalna višina bi bila nekje do 1,2 metra. Sem pa imel v mislih tak sistem da bi bilo fiksno posajeno zelenje, ki prezimi, cvetoče pa bi bile v loncih zunaj od spomladi do jeseni. No ja, na rože se ne spoznam tak da... Lahko je nekaj cvetočega, toliko, da poživi, ne pa preveč.
Na sred zelenice mogoče tudi kakšno katalpo ali pa češnjo.

[acerni6]

Tudi sam odsvetujem pušpan. Sicer sem s primorskih koncev in ne vem kako je pri nas ampak pri nas ga je vsem napadla vešča in ga od hiše do hiše vsi po vrsti mečemo ven.. Sicer se da zadevo škropiti ampak mi res ni do tega, da bi zastrupljal okolico hiše zaradi enega brez veznega grmovja, saj obstaja mnogo alternativ.

[yonna]

Mogoče pride prav
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.obi.si/si/nacrtovalnik_gred/">http://www.obi.si/si/nacrtovalnik_gred/</a><!-- m -->

Se mi zdi kar posrečen koncept, kjer si lahko (laični vrtnar, np.jaz) malo pogleda različne kombinacije.

Glede na to, da imate kar nekaj dolžine, se lahko poigrate s kakšnim ponavljajočim vzorcem. Npr. cipresa (nekaz zimzelenega, višjega), trajnica (hortenzija, potonke), nekaj nizkega (kale, hoste)in cvetočega (lahko enoletnice in vsako leto druge) in nato zopet cipresa itd.

[bomber111]

Hvala za link. Se bom zvečer malo poigral in videl če je stvar uporabna.

[Missfirefly]

Skico dobiš na mail - pošlji po zs. Skenirana skica je prevelika, če jo pomanjšam, ne bo nič videti. Shrani.si noče pdfja... V glavnem sam pogruntaj, kako spraviti zadevo na forum.
Ja vem, ne znam risati. Če si pa še ti ne znaš predstavljati, potem imava problem Lahko zrišeš v kakšnem od brezplačnih programov na netu. Tudi v nekaterih vrtnarijah ponujajo (brezplačen, če potem kupiš rastline) izris.
Izbrira rastlin je taka, da jih ni težko dobiti v Sloveniji, so prezimno trdne, ne potrebujejo veliko nege (zalivanje prvo leto, potem le v največji suši, minimalno obrezovanje), zdrave. Sorte niso posebej zapisane, ker niso važne. Poišči kaj je na voljo v bližnjih vrtnarijah ali v spletnih in kupi na enem mestu. Pazi le na velikost odrastle rastline, hitrost rasti. Narisani so največji obsegi, do koder pustiš rasti rastlino, lahko tudi malo prilagodiš po svojih željah. Načeloma dobro prenašajo obrezovanje, zato ohranjanje idealne višine in širine ne bi smelo biti problematično. Obrezuješ lahko z navadnimi škarjami. Med rastlinami je še vedno kar nekaj prostora, tako da pridejo do izraza tudi okrasni kamni. Če želiš bolj gosto zasaditev, lahko dodaš po daljši stranici še kakšen iglavec.
Mere grede malo ugibam, recimo, da meri ob hiši 4 m in ob dvorišču 11 m, skupaj 15 m. Ko sem risala skico, sem imela v glavi 13 m, ob dvorišču 9 m. Vmes med bodiko in šentjanževko dodaj še ognjeni trn (1,5 m) in se dolžina izide.
Fasada je rumena, tlakovci so sivkasti, pesek bo verjetno bel. Jaz bi izbrala zeleno-rumeno kombinacijo. Vse rastline v zeleni barvi, le različnih odtenkov. Pri tistih, ki imajo možnost dvobarvnih listov, bi izbrala rumeno (in ne bele), ker deluje bolj toplo in se lepše vklaplja v okolico. Z enotnostjo barv ohranjaš eleganco zasaditve. Frakcija peska? H kakšnemu velikemu produ paše moderno zasnovana hiša z jeklenim nadstreškom. Jaz bi manjše kamne. Rob grede, ki ga boš sedaj delal s tlakovci, naj teče zaobljeno, ne pravokotno (na stičišču obeh krakov in zaključek pri hiši), tako kot si že nakazal s tlakovci. Solarne lučke so lahko hitro kičaste. Obstajajo take, ki imitirajo kamen in delujejo podobno kot vgradne. Tiste na količkih - kupiš malo lepše, npr. v obliki lanterne. 3 ali 4 po daljši stranici. Če že moraš.
Ob hiši začneš z dvema zeleno-rumenima trdoleskama. Izbereš počasi rastoče nizke sorte, tam nekje do 40 cm, z le nekaj cm letnim prirastom. Navadno so ob nakupu velike okoli 15 cm, tako da bodo ustrezne velikosti kar nekaj let. Nadaljuješ z okroglo (vzdržuj tako obliko) cipreso, ki jo imaš že nagledano. Sledi češmin. Zelen, ne škrlaten. Izbiraj pritlikave sorte, da ne bo preveč dela z obrezovanjem. Nekatere zrastejo samo 1 m. Pustiš naravno obliko grma, okroglasto ali rahlo povešavo. Spomladi te znajo razveseliti rumeni, dišeči cvetovi. Niz ob hiši zaključiš z mahonijo, prav tako rahlo kroglasto, spomladi s škrlatnimi poganjki in rumenimi dišečimi cvetovi.
Niz ob dvorišču bi začela s pritlikavim iglavcem, npr. pinus mugo. Raste počasi in zelo kompaktno, če ga obrezuješ, pa še bolj zbito. Nekatere sorte zrastejo le do 1 m. Zna pa zato bolj pobegniti v širino. Izbiraš lahko tudi med pritlikavimi smrekami. Povešave sorte navadno zrastejo preko tvoje želene višine, tako da odpadejo. Na voljo imaš veliko odtenkov zelene, tudi skoraj rumeno. Srebrnim bi se izognila, da se nadaljuje barvna shema. Nadaljuješ z zimzeleno brogovito (npr. viburnum rhytidophyllum). Bodi pozoren, da ne kupiš najbolj raščave. Spomladi razveseli z belimi cvetovi. Lepa skozi celo leto, ker ima nagubane liste. Sledi bodika, z zlato obrobljenimi listi oz. z zlatimi pikicami po listih. Plodov ne bo, ker imaš le eno rastlino! Nato ognjeni trn, ki cveti belo spomladi in dolgo v zimo obdrži rdeče ali rumene plodove. Počasi preideš na nižje rastočo šentjanževko, ki cveti rumeno, in za zaključek ponoviš zeleno-rumeno trdolesko.
Med grmi proti dvorišču lahko nasadiš tudi funkije (hosta), ki imajo zelene liste z belo ali rumeno obrobo. Ker so tlakovci sivkasti, bi lahko bila obroba tudi bela. Pozno pomladi ali zgodaj poleti zacvetijo, kasneje lahko pocvitajo. Barva variira od bele do nežno vijolične. Izberi tako, da bo cvet bolj bel kot vijoličen. Simetrično proti travi si lahko omisliš iskrivke, hojhere (heuchera). Takšne z zelenimi panaširanimi listi ali takimi, ki potegnejo na rumeno. Z barvo cvetov se ni treba toliko obremenjevati, ker je cvet dokaj neupadljiv. Dokler se meja ne razraste, boš imel kar nekaj prostora. Dovolj tudi za lonce s sezonskim cvetjem. V enotnih, barvno usklajenih okrasnih loncih. Sicer bi jih jaz rajši imela po nasprotnem robu tlakovanega dela. Kakšen oleander, hibiskus, potem pa še enoletnice.
Z zeleno-rumeno kombinacijo bi se cigarovec na zelenici lepo ujel, je pa češnja bolj koristna. Tvoja odločitev. Cigarovec se načeloma obrezuje (v okroglo krošnjo) in ostane dokaj majhno drevo, ki ne bi metalo preveč sence na zimzelene. Tudi češnja je lahko pritlikava, stebrasta (ki je, mislim da samo okrasna) pa mi nekako ne paše zraven - načeloma so vsi grmi bolj kroglaste oblike. Poskrbi za zadosten odmik od grede.
Tole bi bilo po tvojih smernicah in mojem okusu. Sem kaj zadela?