[jstravs]

nekaj me zanima

V mansardi imam: - strešna kritina
- zračni kanal
- izolacija 16cm
- parna zapora (navaden PVC)
- nato vse skupaj obito z deskami
- pod deske sem dal še enkrat izolacijo 5cm
- in še enkrat parno zaporo(navaden PVC)
- spodaj bom vse še poknaufal (pod knaufom so še profili)

sedaj imam uprašanje, če je kaj narobe ker sem dal dve parne zapore, da se nebi vmes nabirala vlaga.

LP

[pikec]

Ne škodi in ne koristi.

[EURO]

Ne škodi in ne koristi.

Bravo, ne škodi in ne koristi.
LP EURO

[Žiga]

Jasno je, da koristi ne. Če si kvalitetno položil spodnjo, pa tudi škodi ne. V nasprotnem primeru pa jaz nebi dal roke v ogenj, da se v kakšnih neugodnih pogojih nebi moglel navlažit spodnji sloj, ki pa bi se zelo težko sušil, če si zgornji sloj položil kvalitetno.

Verjetno bi bilo fajn, če bi preden si položil spodnji sloj, kakšno luknjo naredil v zgornjega. Govorim pa na pamet in verjetno je itak vse v redu.

[runocar]

Kaj pa sekundarna kritina? Z folijo si streho mal preveč zaprl. Najbrž bo bolj slabo ali nič dihala. Mal več bo treba luftat.

[jstravs]

na žalost sem že poknaufal tko, da bo kar tako ostalo upam pa, da ne bo nič narobe.

Sedaj sem v fazi ko je potrebno prebeliti stene, se pravi poknaufano in pokitano je že vse, s čim naj se sedaj najprej lotim sten?
Verjetno je potrebno pred beljenjem še kak nanos?

LP

[rentgen]

Pravilna postavitev je naslednja:
-Strešna kritina
-Letve- kontraletve ( s tem dobiš cca 20 cm zračnega kanala, ki omogoča kroženje toplega in mrzlega zraka)
-Pod letve pridejo deske debeline cca 3cm, ki so pribite na špirovce. Na deske pa se ponavadi, da sekundarna kritina ,ki je paroprepustna in onemogoča prehod vlage v samo hišo. Zdržala naj bi tudi kak teden samostojno na dežju. Ne dam roke v ogenj
-V te špirovce 16cm se PRAVILNO položi izolacija. ,mi smo smo dodali še dodatnih 5 cm
-Pod to izolacijo naj bi se dala parna zapora, zato, da ne bi z vlago izolacijo uničil,. Pa tudi v primeru, da se kaj izloacije "upepeli" ti ne zahaja v stanovanje. Pri nas je izvajalec položil alu folijo-parno zaporo, saj naj bi zmanjašl prehod toplote iz sobe pozimi in navznoter poleti. Poglej že zimsko reševanje v gorah podhlajenih z alufolijo!
-Pod njo pa pridejo C profili na katere privijačiš knauf,zapreš stike in vse lepo prekitaš z jubolinom in na to še lepo prebrusiš s posebnim brusnim strojem
-Nato še 2x prebeliš vse skupaj in imaš picikato narejeno (poleti hladno in pozimi toplo)

Sam mislim, da ni dobro dati dve parni zapori saj s tem onemogočiš izhod vlage, kondenza, ki bi lahko potencialno nastal v izolaciji. Hladne zime, hitro ohlajanje, dež, zamakanje. Razmišljam tko laično. Ampak verjetno nisi s tem naredil nobene škode. Saj si vse lepo zaprl z deskami in dodatno izoliral.

[ralliart]

Nerazumem popolnoma te parne zapore,mi imamo stresnike,letve na katerih stresniki stojijo in to je to,ce gledamo iz spodnje strani imamo tramove in precno letve in gor stresnike,kam se daje izolacija,pod te letve recimo debeline 15cm kot so tramovi da na spodnji strani dobimo potem ravno povrsino?

[frank]

parna zapora se po literaturi NE PRIPOROČA
zakaj ?
ker je proces prehoda vlage v hiši med notranjostjo in zunanjostjo dvosmeren, ne enosmeren;

1. pozimi je vlage v hiši več, zato sili ven; če bi bila skozi samo zima, potem bi bila parna zapora ok, SAMO
2. poleti in jeseni pa je relativna vlaga zunaj bistveno večja, zato sili noter
gre preko sekundarne kritine, izolacije, ko pride do parne zapore, se ne more več kam izločat, zato res lahko začne zaradi zasičenosti kondenzirat

zato se vgrajuje parna ovira, v zadnjem času pa celo parna ovira, ki v primeru, da se na zunanji strani nabere kondenz ali voda to vodo dobesedno spusti skozi in prepreči pretirano vlaženje lesa
( Hygro diode, Isover materiali )

te parne ovire so drage ko vrag ( 4-6 eur/m2 ) , zato se še niso uveljavile; sploh ker večina izvajalcev ne polaga kaj dosti pozornosti temu problemu;
ta se pokaže v nekaj letih, ko jih davno več nobeden ne more vleči za rokav in odgovornost;

pri strehah, ki jih dela večina izvajalcev, ko sekundarno kritino polagajo šlampasto; samo preklopijo cca 5-10 cm, namesto da bi jo vsaj polepili z obstojnim lepilom je problem še večji;

sam vidim problem tudi pri obstojnosti same sekundarne kritine- folije, ki ni dokazano obstojna,..
potem se kamena ali steklena volna med špirovci lahko ZELO navlaži in počasi začne gniti; kondenz se nabira na špirovcih,...izolacija izgubi svojo funkcijo; sploh v primeru uporabe parne zapore,..

Isover se tega problema zaveda in je naredil in patentiral kompletno sistemsko rešitev zaščite izolacije pred poškodbami;
ne samo parno oviro, ampak tudi kvalitetne lepilne trakove, kite,..
ki imajo dolgotrajno obstojnost,...

[Furbo]

Težko verjamem, da je volna poleti mokra, si kdaj opazil na kakšne temperature se segrejejo strehe poleti. Lahko se navlaži morda, vendar se tudi posuši in sicer po isti poti od koder je vlaga prišla.

Način polaganja folije pri krovcih pa tudi mene moti, spodaj knaufarji lepimo folijo kot pri norcih, zgoraj kjer je folijo relativno enostavno polagati, pa v najboljšem slučaju zadevo malce prekrijejo. Jasno je, da vsak veter potem prepiha izolacijo.

[frank]

se opravičujem glede nejasnosti;
konenzacija velja za spomladi in jesenih, ko je zunaj velika vlažnost in ko so temperature med 10 in 15 stopinjami;
poleti pa se vlaga v izolaciji seveda pridno nabira

točka kondenzacije je odvisna temperature
za notranje prostore je ta točka nekje pri 17,5 stopinjah in relativni vlagi nekje 40%

večja ko je vlaga, pri višji temperaturi je točka kondenzacije in obratno

če bi bili sloji izvedeni pravilno glede pravil gradbene fizike, potem bi vlaga res šla ven od koder je prišla;
če pa je izolacije precej in je iz zgornje strani zaprta z deskami+ sekundarno kritino pa se bojim, da tole ne bo držalo,..

to je tudi eden od razlogov, zakaj se namesto desk in sekundarne kritine priporočajo lesene vlaknenke;
- paroprepustnost navzven je velika
- zrakotesnost skoraj zagotovljena
- funkcija sekundarne kritine zagotovljena
- dušenje temperature veliko

skratka; moje mnenje je, da če se te vlage od zunaj nabere veliko v samo izolacijo, potem na spodnjem robu ob prvem znižanju temperature kondenzira
potem pa se pride v zimski cikel in je nekaj lukenj v parni oviri, se vse skupaj še bolj vlaži,..
in rata šmorn,..

nekje sem zasledil navedbo, koliko vode kondenzira pri nekaj mm veliki luknjici v mansardi,..

če pa je spodaj parna ovira, potem se nabrana vlaga suši tudi proti prostoru

[runocar]

Se popolnoma strinjam s frankom.

[Žiga]

frank,

zakaj se poleti vlaga v izolaciji pridno nabira, če pa se streha segreje na 60 stopinj in z njo tudi izolacija kar precej. Poleg tega je pa zunanja vlaga ni pogosto tako visoka, da bi lahko sploh notri kondenzirala, če ravno ne ohlajamo hiše na 20 stopinj.

Ali je obstaja kakšno gradivo o tem.

Namreč večina mansard je narejenih s parno zaporo, pa ne verjamem, da so vse kvalitetno. Tako bi se večini izolacija vlažila.

Sam menim, da če je parna zapora narejena sorazmerno kvalitetno in je pod streho kakšen zračni kanal, se ni za bati.

[frank]

na ensvetu-u je precej člankov na to temo,...
ne bi več razglabljal :wink: :roll:

glede kondenzacije poleti pa sem napisal,..

[runocar]

Za začetek bi bilo dobro, da bi ločili pojma kot sta parna ZAPORA in parna OVIRA ... Bistvena razlika! :wink: