[Hanzi]

Kaj torej uporabiti na konceh rebrasti cevi za solarni sistem. Na strani kolektorjev je priklopljena na baker, na strani bojlerja na ploščati izmenjevalec (pred vhodom v bojler) spodaj pa na iztok izmenjevalca. Bojler ni inox.
Tole so kosi s katerimi je cev pritrjena na baker na kolektorju, oziroma na bojler

[telmos]

Galvanski člen je razlika v elektropotencijalu različnih kovin. Zaradi tega pride do elektroerozije in posledično puščanja na najšibkejši točki, ki je običajno zvar. To se rešuje z medeninastimi prehodi in pa doslednimi ozemljitvami, v bojlerju pa z magnezijevo sondo. Zalogovnikov z inox serpentinami je veliko, problemov pa razen s kamnom malo.

[yan1234]

Tega pa res ne razumem.
Plinska peč ima inox boljer z inox kačo, ki greje sanitarno vodo. Glede na to, da sta enaka materiala, točkovno varjena skupaj, zakaj je v bojlerju magnezijeva anoda?
Anoda je požrta, cevi za vodo, obe, so plastične totra. Torej pravilno, da je vstavljena.

Centralna napeljava je od bojlerja ločena z gumijasto cevjo in plastičnim ohišjem črpalke.

Kje se pojavlja galvanski člen? Med samo anodo in inox bojlerjem, glede na to, da so cevi plastične? Je tem primeru anoda sploh potrebna? Saj je vezava identična kot pri centrali napeljavi.

[yan1234]

V glavnem, če je potrebna anoda za sanitarno vodo z inox bojlerjem in plastičnimi dovodnimi cevmi, je potrebna tudi za ogrevalni krog radiatorjev. Verjetno inox "odjeda" jeklene radiatorje.

[jani65]

Nimam v Inox bojlerju anode. Anoda je za to ,da se ne nabira vodni kamen. V zaprtem sistemu centralne ni nabiranje vodnega kamna, saj opazil še tega nisem. Inox priključki morajo biti izvedeni z Inox fitingi , z plastiko, medenina. Pocinkan material odpade.

[yan1234]

Ah ja.....
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.vzdrzevanje-intervencije.com/magnezijeva_anoda.php">http://www.vzdrzevanje-intervencije.com ... _anoda.php</a><!-- m -->

<!-- m --><a class="postlink" href="https://en.wikipedia.org/wiki/Galvanic_anode">https://en.wikipedia.org/wiki/Galvanic_anode</a><!-- m -->


itd.......

[Hanzi]

Kje si pa to pobral?
Magnezijeve anode naj ne bi bile zaradi kamna.

[Poldee]

Anodo zrtvujes, da imas cel bojler :-)

[yan1234]

Mene zanima, zakaj ima inox bojler z inox kačo privarjeno na bojler, požrto magnezijevo anodo? Priključne cevi so pa plastične.
Ker poteka reakcija med magnezijem in nerjavno pločevino.
Bojler je od Barette.

Samega bojlerja in kače anoda očitno ne ščiti, saj je iz enotnega materiala. Je anoda za ščitenje morebitnih jeklenih, bakrenih, pocinkanih priključnih cevi? Verjetno.

<!-- m --><a class="postlink" href="http://l-36.com/corrosion.php">http://l-36.com/corrosion.php</a><!-- m -->

[Hanzi]

Pač je ne menja sedaj ko je pozrta. Več kot bojlerja in priključnih cevi ti itak ne more zrustat.
Moram po treh letih preveriti kako je z mojo anodo.

[Merlin1]

Tega pa res ne razumem.
Plinska peč ima inox boljer z inox kačo, ki greje sanitarno vodo. Glede na to, da sta enaka materiala, točkovno varjena skupaj, zakaj je v bojlerju magnezijeva anoda?
Anoda je požrta, cevi za vodo, obe, so plastične totra. Torej pravilno, da je vstavljena.

Centralna napeljava je od bojlerja ločena z gumijasto cevjo in plastičnim ohišjem črpalke.

Kje se pojavlja galvanski člen? Med samo anodo in inox bojlerjem, glede na to, da so cevi plastične? Je tem primeru anoda sploh potrebna? Saj je vezava identična kot pri centrali napeljavi.

Inox zelo rad korodira ob vsaki najmanjšem vnosu tujka. Ravno tako je zanj zato potrebna zašita, ki deluje na enakem principu, kot v primeru jekla.
Ker je magnezij bolj negativen od jekla še posebej pa od (inoxa, ki je lahko celo poziteven) ga zaščiti. Inox je v glavnini sestavljen iz navadnega železa. Zato lahko korodira. Glej redoks vrsta link: [url]httpsunichr("58")//eucbenikiunichr("46")siounichr("46")si/kemija2/617/index2unichr("46")html[/url]

[sassapo]

Hm, ne vem če imaš ravno prav?
Anoda, ki je največkrat kos magnezija, cinka ali aluminija je v našem primeru pozitivna elektroda. Kationi v galvanskem clenu potujejo na katodo, kjer se nalagajo v elementarnem stanju, anoda se raztaplja in kationi potujejo od nje, ker je anoda pozitivna.
Čisto enostaven eksperiment, ki ga lahko vsak naredi doma. Potrebujemo vedro slane vode, volt meter (tudi tisti iz hoferja za 10€ je čisto ok.) in kose različnih kovin. Hitro bomo ugotovili, da tokovi med nekaterimi kovinami sploh niso tako nedolžni.
Še vedno velja prepričanje, da je emajliran boljer boljša izbira kot inox, kar je logično. Email je v biti steklo in je popoln izolator. Bojler iz inoxa je pa gol, brez zaščite! Ravno zaradi tega je inox bojler neprimerno bolj občutljiv na neustrezne materiale, ki jih uporabljamo pri priklopu.
Večji problem cenenih INOX bojlerjev sam vidim v nekvalitetni izdelavi. Ker je inox precej tog material, slabo konstruiran bojler vedno poči na varu. Prerjavi pa vedno zaradi uporabe pocinkanih priključkov. Cink namreč zelo hitro poje, saj je v našem primeru žrtvena elektroda, fiting nima več zaščite in prične pospešeno rjavet. Prilepljeni rjasti delci fe pa jasno povzročijo točkovno prerjavenje inox plašča. Skoraj vedno v smeri kjer so priključki.

[JaBK]

V zvezi z opisom ki ga navaja g. »Kojebric« odgovorjamo, da smo očetu tega gospoda ponudili in izvedli dobavo in vgradnjo solarnega sistema za pripravo tople vode in podporo ogrevanju. Sistem smo po najboljših močeh integrirali v obstoječo kotlovnico, ki je bila starejšega datuma in z nekaterimi rešitvami, ki se danes več ne uporabljajo. Naročnik ni bil zainteresiran za posodabljanje drugih delov kotlovnice, zato se v okviru izvedbe solarnega sistema nismo dogovorili za dodatne predelave na sistemu in smo vanj posegali le toliko, kot je bilo nujno za integracijo novega solarnega sistema. Oče »Kojebrica« je rešitve sprejel, potrdil in razumel naš obseg dobave, ter meje med dobavljeno opremo, ki deluje in je delovala skladno z našimi obljubami in obstoječo opremo, ki je bila izvedena mnogo let pred našim posegom in je imela že pred našim posegom svoje pomanjkljivosti, oziroma omejitve. Oče »Kojebrica« (naš dejanski naročnik) je po preselitvi na novo lokacijo pri nas čez nekaj let na osnovi dobre izkušnje ponovno prosil za ponudbo za sončne kolektorje, do realizacije pa ni prišlo, saj v tistem primeru ni bilo možno ponuditi racionalnega (ekonomsko upravičenega sistema). Družina je tudi po izvedbi solarnega sistema pri našem podizvajalcu te kotlovnice naročila nova dela na vodovodni inštalaciji v hiši. »Kojebric«, ki je po sedmih letih delovanja sistema želel izsiliti brezplačni servis solarnega sistema in se je pri tem poslužil tudi izsiljevanja z grožnjo blatenja v medijih in s sklicevanjem na svojega medijsko prepoznanega očeta, pa je brez poznavanja vsebine dogovororov s prvotnim naročnikom (očetom) za vse domnevne probleme kotlovnice obtožil nas. Dejstvo je, da obstoječe stanje kotlovnice predstavlja precejšen kompromis, vendar težave niso vezane na ta kompromis, ampak na ogrevalne kroge in njihovo regulacijo, katere predelave pa niso želeli ali naročili. V idealnem primeru se ob predelavi kotlovnice izvede celotno predelavo skladno s priporočili stroke, sheme so standardne, problemov ni. Vendar imajo uporabniki pogosto svojo vizijo, svoje mnjenje in navade in jih je težko prepričati za celovito prenovo - tako je bilo tudi v tem primeru. »Kojebric« je servis solarnega sitema, v kočni fazi poravnal, svojo frustracijo ob neuspešnem izsiljevanju, pa očitno sprostil na tem mestu, približno tako, kot je obljubljal.
Eso inženiring d.o.o.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.eso-inzeniring.si">http://www.eso-inzeniring.si</a><!-- m -->

Krasno tudi vi rešujete svoje probleme. Sploh, ko sta že 2 leti mimo.

[Merlin1]

Hm, ne vem če imaš ravno prav?
Anoda, ki je največkrat kos magnezija, cinka ali aluminija je v našem primeru pozitivna elektroda. Kationi v galvanskem clenu potujejo na katodo, kjer se nalagajo v elementarnem stanju, anoda se raztaplja in kationi potujejo od nje, ker je anoda pozitivna.
Čisto enostaven eksperiment, ki ga lahko vsak naredi doma. Potrebujemo vedro slane vode, volt meter (tudi tisti iz hoferja za 10€ je čisto ok.) in kose različnih kovin. Hitro bomo ugotovili, da tokovi med nekaterimi kovinami sploh niso tako nedolžni.
Še vedno velja prepričanje, da je emajliran boljer boljša izbira kot inox, kar je logično. Email je v biti steklo in je popoln izolator. Bojler iz inoxa je pa gol, brez zaščite! Ravno zaradi tega je inox bojler neprimerno bolj občutljiv na neustrezne materiale, ki jih uporabljamo pri priklopu.
Večji problem cenenih INOX bojlerjev sam vidim v nekvalitetni izdelavi. Ker je inox precej tog material, slabo konstruiran bojler vedno poči na varu. Prerjavi pa vedno zaradi uporabe pocinkanih priključkov. Cink namreč zelo hitro poje, saj je v našem primeru žrtvena elektroda, fiting nima več zaščite in prične pospešeno rjavet. Prilepljeni rjasti delci fe pa jasno povzročijo točkovno prerjavenje inox plašča. Skoraj vedno v smeri kjer so priključki.

[url]httpunichr("58")//wwwunichr("46")drugaunichr("46")org/~matko/redoksunichr("46")html[/url]
Tukaj imaš navedene potenciale.

Inox z lahkoto pre rjavi. Zakaj meniš, da se inox polira? Predvsem zato, da se z površine odstrani vsa možna nečistoča. Če na površino inoxsa naneseš železov prah bo na tem mestu navadno začel rjavet.
Drug problem pri inoxsu, ni žilavost. Ker navadno je inox bolj žilav in ga je navadno lažje upogibat, je problem utrujenosti. Inox se zelo hitro utrudi in na tem mestu, kot ti praviš hitro poči :wink: . Inoxa je tudi ogromno vrst in vsak ni za vse .....

[Homer]

Za tiste, ki se jim da brati:
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.worldstainless.org/Files/issf/non-image-files/PDF/Euro_Inox/Contact_with_Other_EN.pdf">http://www.worldstainless.org/Files/iss ... her_EN.pdf</a><!-- m -->