PodSvojoStreho.net Gradnja in obnova Energijski viri Poraba pasivnega dvojčka

Ocena teme:
  • Glasov: 0 - Povprečje: 0
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
#1
MShaft Napisal:Pasivni dvojček A2 - 2016, 18cm grafitni, podstrešje 20cm KI Unifit-32.
3-slojna okna, Ug=0.5
P+N =145m2 (22'C) + 20m2 podstrešja na 20'C

Druga enota dvojčka še ni finalizirana, kar pomeni, da ni ogrevana.

Toplozračno ogrevanje preko rekuperatorja z integrirano TČ (zrak/zrak)
Vpih cca. 30-35'C pri 250m3/h.
Geosonda + izmenjevalec voda/zrak za predgrevanje zunanjega zraka pod +5'C,
s čimer je vstopna temperatura (pri -13'C) = 3'C v rekuperator.
+ 5x el. radiatorji 0.6kW po prostorih + 0.6kW el.talno v kopalnici
+ Ločena sanitarna TČ 200l; TSV voda na 48'C + cirkulacija

Poraba el. energije VT+NT (februar 01 do vključno 26.2):
Sanitarna TČ=195 kWh
Rekuperator s TČ = 287 kWh
El.radiatorji+el.talno = 396 kWh
Obtočna črpalka geosonde = 6,2kWh
+ 0.5m3 drv v kaminu

To, se zdi, je eden boljših dokazov, da "pasivno ni nujno pasivno", in da je resnično vsaka bajta zgodba zase.

Torej ta poraba je od 1.2.2017 do 26.2.2017?
#2
Zanimiva odločitev, mislim način ogrevanja. V drugo enoto namensko ogrevalno TČ z talnim gretjem, pa da vidimo razliko.
Pri moji posesivni hiši bo mesečna poraba nižja.
#3
Ufff, če primerjam mojo bajturino, ki ima slabšo izolacijo(samo 16eps) imam, kar za polovico manjso porabo.Tu nekaj ne štima Confusedhock:
#4
Tako je, poraba je od 01.02 do 26.02.

Pasivno se sliši, kot da ne bo nobene porabe.
Če napišem, da je objekt računsko na repu A2 energetskega razreda, bo verjento kaj boljše.
Nisem niti pričakoval "prenizke" porabe zaradi izbire dopolnilnega sistema ogrevanja, kateri je dejansko po stroških najdražji, investicijsko pa najcenejši.

Sem prepričan, da bi druga enota pri investiciji v TČ(zrak/voda)+osnovna rekuperacija+talno ogrevanje+bojler imela manjše mesečne stroške pri elektriki, ampak pri večji začetni investiciji v sistem.

Jaz sem štartal na nižjo investicijo z zavedanjem, da bodo posledično večji mesečni stroški el.energije.

Mogoče še omenim, da je bil objekt na začetku februarja še na 12'C, tako da je šlo nekaj energije v ogrevanje konstrukcije.
#5
Že nekaj let nekako bolj površno spremljam porabo res dobro izoliranih hiš. Najbolj me je begalo zakaj se porabe NEH in PAS. hiš med seboj tako zelo razlikujejo. Jasno so vse hiše na TČ, konvektorjih, talnem ali stenskem gretju. Pri večini sem sodeloval, vsaj pri zagonu ogrevanja.
Prišel sem do precej zanimive ampak lahko predvidljive ugotovitve... Velika večina investitorjev v prvih fazah, še posebej pri izolaciji in stavbnem pohištvu ne varčuje saj še ima dovolj sredstev. Ker pa je vsaka gradnja dražja za vsaj 20% od teoretično predvidene cene, se prične šparanje ravno pri zaključnih delih pod katere sodijo tudi instalacije. Kaj ti rabi vsa super truper duper izolacija, ko se potem špara na količini in kvaliteti talnega gretja, rekuperatorju in predvsem pravilni izvedbi prezračevanja in na koncu še pri TČ, ki je navadno nižjega razreda in še pod dimenzionirana. Vse kar je takšen investitor v prvem teku pridobil je potem v drugem izgubil, navadno še z negativnimi obrestmi zraven.
Sam porabo redkokdaj objavim, če pa jo že, imam občutek, da mi hočejo nekateri povedat naj se ne delam norcev, ker tako malo pa že ne moreš imet. No kdor me pozna že ve, za ostale mi je pa tako vseeno.
kljub za današnje čase ne ravno dobri izolaciji, dvoslojni zasteklitvi in dejstvom da gre za adaptacijo stare hiše, je moja poraba globoko v pasivnih povprečjih, čeprav je hiša svetlobno leto od pasive Idea
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#6
Zato, ker je zadeva bistveno bolj trajna kot katerakoli kurilnica. Fasada bo enako dobro delala danes ali čez 20 let, tudi okna se ne bodo prej menjala (raje pa k obojim še kakih 10 let zraven daš, kar je izolacija pod plato in na stenah kleti, ki je draga kot pes, je pa za zmeraj).

Medtem, ko kurilnica je podvržena okvaram, stabilnostjo in odzivnostjo firme, ki ti jo je vgradila in ki jo je naredila (bo servis in support in koliko časa - kaki servis in support je potreben pri fasadi npr?), variabilnost cen energenta (kaj je to važno pri fasadi).

Tako no, kurilnica je bolj kot ne potrošen material. In potem narediš bajto, kot si si jo zamislil, brez da vkalkuliraš kurilnico v enačbo, ker pride s preveč neznankami. Za njo pa delaš računico posebej: investicija + poraba. In žal se tehtnica prevesi na na TČ zrak/voda nižjega ranga, ki je rahlo poddimenzionirana.

odločitev ni pogojena s tem, da se kupček denarja manjša. Konec koncev fasada praviloma pride za kurilnico, tudi strešna izolacija, inštalacije v smislu talnega gretja pa včasih pri kom še pred okni. Gre za zavedno odločitev, ki jo je marsikateremu težko razložiti, saj gledajo na zadevo kot neko investicijo ali status (kot avto) in ne zgolj kot delovno živinčino. Da imaš pa ne daš, ker ni ne eno ne drugo, ampak zgolj matematika.
#7
@sassapo
Če za hip odmislimo izbiro ogrevanja in se osredotočimo na toplotne izgube objekta. Kakšne so toplotne izgube tvojega objekta? Če se gibljejo v rangu 10 - 15 kWh / m2 / leto, potem imaš pasivno gradnjo pa kakorkoli obrneš in to je dobro :-) Če so pa toplotne izgube velike in vseeno porabiš zelo malo za ogrevanje, imaš pa TČ z gromozanskim COP-om. V slednje malce dvomim.
#8
MShaft Napisal:Tako je, poraba je od 01.02 do 26.02.
....
Mogoče še omenim, da je bil objekt na začetku februarja še na 12'C, tako da je šlo nekaj energije v ogrevanje konstrukcije.

To je zelo pomemben podatek (+ to, da drugi del dvojčka še ni vseljen in ogrevan)
#9
Nimaš prav! Talno, ki je ključnega pomena za porabo in kvaliteto udobja bivanja, ima sigurno daljšo življenjsko dobo kot vsaka izolacijska fasada na tem svetu.
Prezračevalni sistem ima tudi prekleto dolgo življenjsko dobo (menjaš samo rekuperator)
Kvalitetno narejena kotlovnica bo tudi doživela ali preživela generalno adaptacijo hiše. Menjaš bojler, TČ ali del TČ...
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#10
edid Napisal:imaš pa TČ z gromozanskim COP-om. V slednje malce dvomim.
zakaj dvomiš? kolk se spomnim je pisal, da je "made in doma narejena" torej neke vrste unikat.....to je tak kot v tisti temi o klobasah: ko delaš zase, so najboljše sestavine prisotne, za trg je druga pesem....tako tudi pri njegovi TČ
in na njegovem "albatrosu" je vseh 9000 številk v funkciji..(na naših še 10% ne) :lol:
#11
edid Napisal:@sassapo
Če za hip odmislimo izbiro ogrevanja in se osredotočimo na toplotne izgube objekta. Kakšne so toplotne izgube tvojega objekta? Če se gibljejo v rangu 10 - 15 kWh / m2 / leto, potem imaš pasivno gradnjo pa kakorkoli obrneš in to je dobro :-) Če so pa toplotne izgube velike in vseeno porabiš zelo malo za ogrevanje, imaš pa TČ z gromozanskim COP-om. V slednje malce dvomim.

ha ha, ni šans da bi prišel pod 30kw/h m2 letno, morda prej več, manj pa sigurno ne. Ne znam izmerit prezračevalnih izgub katerih je pri nas nadpovprečno veliko, tako, da je to precej približna ocena.

sašo65... sicer krmilje ni tako strašno pomembno kot hočeš ti prikazati, vem pa da imam sam SCOP vsaj X 2 proti tvojem :wink:
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
#12
Dobro napisano JaBK!

Pri današnjih pasivnih objektih pod 10 W/m2 toplotnih izgub nimaš več kaj razmišljati o konvencionalnih ogrevalnih sistemih, kajti takšna investicija je v smislu investicija/vračilna dobaConfusedtroški že na drugi strani ekonomske tehnice.
V tujini pri takšnih objektih večinoma že prehajajo na alternative, le pri nas v pasivne objekte večinoma še vedno vgrajujejo klasiko - "da bo ja ziher".

Strojne inštalaterje je za zastopiti, da bi radi čimveč opreme prodali in vgradili, ampak naj mi nekdo od njih pove, ali se splača investirati toliko in toliko več, kjer se investitorju investicija povrne šele v 15.let-ih ? Po toliko letih so omenjene naprave že na koncu življenske dobe, kar pomeni, da si spet na začetku investicijskega cikla.

Po letu 2020 naj bi se v slo zakonodajo implementirala EU direktiva o zero-energy houses, kar pomeni da se bodo lahko projektirale in gradile samo še takšne stavbe.
Dvomim, da bo v teh objektih vgrajena klasika, v smislu ogrevalne tehnike, kot je sedaj, kajti ekonomika se nikakor bo izšla.
#13
sassapo Napisal:vem pa da imam sam SCOP vsaj X 2 proti tvojem :wink:
kaj pa je to SCOP? Nekaj za pojest :?: :lol:
Hvala bogu, da je tako...jaz ti privoščim - tud z mojimi cca 300€ na letni ravni sem prezadovoljen....
#14
sassapo Napisal:Nimaš prav! Talno, ki je ključnega pomena za porabo in kvaliteto udobja bivanja, ima sigurno daljšo življenjsko dobo kot vsaka izolacijska fasada na tem svetu.
Prezračevalni sistem ima tudi prekleto dolgo življenjsko dobo (menjaš samo rekuperator)
Kvalitetno narejena kotlovnica bo tudi doživela ali preživela generalno adaptacijo hiše. Menjaš bojler, TČ ali del TČ...

ločila sem talno (inštalacije) in kurilnico. pač peč na eni strani in grelno telo na drugi, ker sta precej neodvisna eden od drugega.

Stane največ, od tega kar si napisal, kotlovnica. Rekuperacije ni potrebno mešati tu zraven, ker je bila že stokrat predebatirana in ne pride do izraza, ker se oken niti slučajno ne odpira dovolj za primerjavo, se pa strinjam z razliko v kvaliteti zraka in udobju, vsaj v zimskih mesecih. kaj se popravlja, je lepo v sosednji temi. 7 let, kompresor hin, najbolj smotrno menjati celo zunanjo enoto. To je mentaliteta potrošne robe. danes tudi TVja več nihče ne popravlja, pa hladilnika, samo novo se kupi. In kotlovnica je že našla mesto v tem segmentu. cene temu ustrazajo, pa vedno bolj bodo. Generalna adaptacija hiše pa se celo danes, ko govorimo o prihranku 3k€ na 1k€ na leto, ne dela tako pogosto, kot bi si človek mislil. je bilo treba neke subvencije uvesti, ker vsaj popuste in akcije pa slovenci radi kupujemo. In tukaj smo še lahko govorili o absolutnih cifrah. Kdo bo pa z današnjim standardom gradnje čez 30 let menjal fasado iz kateregakoli drugega razloga kot prestrukturiranje hiše (dvigovanje hiše, prizidki ipd) ali pa ker ne bo dobesedno dol padla (kdaj bi to bilo recimo). O absolutnih cifrah ni več za razmišljati, je treba reči, da bo poraba padla za 65% procentov (analogija od zgoraj). Resda bo kurilnica 100% dražja ali pa še več, če hočeš sploh razmišljati, da bo nekaj delalo 30 let, ampak vsako leto 65% prihranka pri porabi. Top shop prodaja.

resda pa izgubi istočasno tudi cena energenta na pomenu. Pri letni porabi par 100 evrov ne bo nobenega konc, če gre energent v 10 letih 50% gor. ko se je kurilo po 3000L olja na leto, je bilo pa to prekleto važno...

In fino bi bilo, da se ve tudi kdo pije in kdo plača. Imaš znanje za narediti svojo peč. Kupiš samo material, pa še to najbrž po drugačni ceni, kot bi ga jaz, če bi se danes odločila in znala enako narediti. Pri tem daš na drugo stran tehtnice recimo fasado, ki je bila seveda delana z računom. Moja in od večine drugih je računica drugačna, od enega fasaderja pa sploh. Jaz tudi v svojem fohu plačujem drugačne cene, ko jih najbrž ti. Cena dela pa bisvteno višja kot pri strojniku, kaj šele fasaderju. Malo bi bilo nehigenično razglabljati, kako nespametno se drugi potem lotijo teh zadev in kako je samo najboljše dovolj dobro in če kaj nase daš, pa če imaš potem sigurno daš (kako ta "resnica" velikokrat pade, ker pač dela dobro in enako dolgo tudi kaj drugega še, čeprav kaka druga lastnost pade, tistemu ki ima, pa dol maha za njih),...ipd itn
#15
Morda se nekoliko oddaljujemo od bistva na katerega se nanaša moj komentar. Če bi povzeli nekakšen zaključek, bi ugotovili, da smo na koncu bolj ali manj na istem. Ali investiraš v vrhunsko izolacijo, ali v top strojne instalacije je končni rezultat tu nekje.
ps. Verjeto veš, da jaz ne delam instalacij, se pa na terenu vidi marsikaj, tudi kar nikakor ne bi smelo pod nobenimi pogoji iti skozi.

MShaft... ja v nekaterih stvareh se strinjam s teboj, samo ko je včasih stvar v praksi tako zelo drugačna kot v teoriji... V praksi še vedno največjo težavo predstavlja sama kvaliteta pasivne gradnje in prezračevanje. Nekaj kiksov tukaj, nekaj tam, pa je pasiva samo še na papirju.
Takšna je realnost, pa želeli ali ne Idea
dobre teoretične rešitve so včasih v praksi neumne <!-- m --><a class="postlink" href="http://www.klimasapo.si">http://www.klimasapo.si</a><!-- m -->
1 2 3 4
Iskanje po temi