zdravapamet Napisal:Zamenjamo vse ventile in preverimo izvedbo inštalacije (premer cevi, izvedbo, dolžino cevi in moč radiatorja oziroma potrebno moč, ki jo potrebuje prostor).
Ko imamo v glavi shemo strojnega razvoda z grelnimi telesi se lahko nastavi prednastavitev pretoka na radiatorskih ventilih. Sistem napolnjen z vodo kvalitetno odzračimo in vklopimo obtočno črpalko in ogrevalno napravo. Termostatske glave v tej fazi ne natikamo na ventile. Preverjamo delovanje radiatorjev in prednastavitve na ventilih po potrebi prestavimo dokler vsi radiatorji ne dobijo dovolj toplote. Tudi tisti na konci razvoda. Tako ugotovimo max. potrebno moč obtočne črpalke za hidravlično uravnotežen sistem brez termostatskih glav.
Tudi meritve na večstanovanjskih objektih se delajo brez termostatskih glav. Se strinjava ?
Naj se najprej dotaknem tega na koncu. Če hidravlično uravnoteženje delamo s pomočjo meritev (kar se tudi da), potem se te meritve delajo brez termostatskih glav, jasno. Problem je, da je to dolgotrajno in mukotrpno delo, saj je po vsaki spremembi potrebno počakati, da se razmere stabilizirajo, in zadeve premeriti v različnih pogojih. Če sistem ni uravnotežen, so največji problemi navadno v najhujšem mrazu. Ta pa lahko pride naokrog že jutri, lahko pa šele čez 10 let.
Drugače pa po metodi, ki si jo tukaj opisal, ne bomo dobili hidravlično uravnoteženega sistema. Dobro, lahko se seveda posreči in ga dobimo, ampak zagotovila, da bi ga dobili, ni. Prvi problem je že v tem, da kakšen od radiatorjev lahko takoj ob prvi nastavitvi dobi ne zgolj dovolj, ampak kar preveč toplote. In to lahko kljub večjemu odpiranju ventilov na ostalih radiatorjih, zaradi česar se bo na tem količina toplote manjšala, vse do konca ostane preveč. Potem dalje, ko na enem opaziš primanjkljaj energije, pač malo povečas pretok, lahko se ti zgodi, da si ga povečal preveč, in si spet na istem problemu kot prej. Če imaš enkrat dva (da o več niti ne govorimo) radiatorja s preveč toplote, je razmerje med njima lahko praktično poljubno, saj nič ne veš o tem, za kolikšen faktor preveč energije dobi eden in za kolikšen drugi.
Zato, ker bo morda v katerega od radiatorjev šlo preveč energije, tudi potrebne moči obtočne črpalke po tej metodi ne bomo ugotovili, saj bo v takem slučaju ugotovljena moč prevelika.
Dejansko bi moral metodo malce modificirati in ne preverjati zgolj tega, da vsak radiator dobi dovolj toplote, ampak tudi to, da je ne dobi preveč. Seveda se pa tisti mukotrpnosti in dolgotrajnosti s čakanjem na stabilizacije razmer in različne pogoje tudi ne bi izognil.
zdravapamet Napisal:Ko smo vse našteto nastavili nataknemo termostatske glave in nastavimo želeno temperaturo prostorov. Termostatska glava ima namreč to funkcijo, da zapre dovolj segret prostor. Ko term. glave zapirajo radiatorje, tlak v sistemu naraste zato ga obtočna črpalka zmanjšuje in s tem posledično pretok in glasnost inštalacije. V primeru, ko so vse ter.glave ( zelo redko) zaprte ostane pretok samo še na termostatskih ventilih (ročno zapiranje) brez termostatskih glav (dve kopalnici). Obtočna črpalka deluje na svojem min. zato inštalacija ni glasna.
Če bodo v kopalnici kakšne ekstremno tanke cevi in/ali hudo majhni radiatorji, je tudi v takem primeru instalacija lahko glasna.
zdravapamet Napisal:Praviš, da hrup nima veze z hidravličnim uravnoteženjem ? Glasna inštalacija ljudi bolj moti kot neenakomerno gretje. Si iz prakse ali le teoretiziraš ?
Hrup in njegovo zmanjšanje je sestavni del dobro uravnotežene inštalacije.
Neslišni hidravlično neuravnoteženi sistemi so zelo iz prakse. Še živel sem v takem. Kakšnega hrupnega hidravlično uravnoteženega sistema pa ne bi znal navesti iz prakse, to je torej iz teorije. Ampak glede na dejstvo, da je poskrbeti za hidravlično uravnotežen sistem
veliko težje, kot zgolj zmanjšati hrup, me sploh ne preseneča, da so tisti, ki so poskrbeli za prvo, uredili tudi drugo. Obratno pa, kot že rečeno, seveda ni res.
Tvoj zadnji stavek bi sam malce premetal: Hrup in njegovo zmanjšanje ter uravnoteženost so sestavni del dobre instalacije.
zdravapamet Napisal:Pri velikih sistemih pa je stvar drugačna. V mnogo blokih je inštalacija enocevnih sistemov zavožena saj je teorija v praksi padla na poden in so zadnji radiatorji v veji hladni tudi po hidravličnem uravnoteženju. Veliki objekti so svoje poglavje in jih tu ne bom mešal.
Teorija že ni padla na poden. Je pa očitno tisto bodisi teoretično delal nekdo, ki teorije ni znal, bodisi nekdo teorije ni dobro prelil v prakso. Tudi enocevni sistemi lahko dobro delajo, če so dobro narejeni. Res pa zaradi tega, ker nastavitve pretoka pri enem grelnem telesu
zelo vplivajo na delovanje drugih grelnih teles, po moje absolutno niso primerni za okolja, kjer isti človek ali team ljudi ne upravlja z vsemi prostori ogrevalnega kroga, tipičen primer česar so ravno večstanovanjski bloki. Pa tudi drugače meni enocevni sistemi niso prav nič všeč.
zdravapamet Napisal:Če na hitro povzameva se hidravlično uravnotežen sistem doseže brez termostatskih glav. Meritve (na večjih sistemih) se izvajajo kot sem že napisal brez termostatskih glav.
Ter. glava le preprečuje pregrevanje prostorov. To je njen osnovni namen.
Tukaj bi dodal, da v primeru, ko imamo termostatske ventile na
vseh vejah ogrevalnega kroga in vse dobivajo dovolj toplote, termostaski ventili kot stranski učinek poskrbijo tudi za dinamično hidravlično uravnoteženeje ogrevalnega kroga v tistem trenutku in tistih razmerah. Seveda pa temu ni več tako brž, ko se najde nekdo, ki mu toplote primanjkuje.
Aleš
