[Energetik81]

Se opravičujem, če bo komu moje vprašanje zvenelo diletantsko. Ampak, za kakšne delitacije pa gre?:
- ali delitacijo AB plošče?
- ali za raztezke cevi talnega gretja?
- ali za kaj drugega?

Ne AB plošče ampak za možne premike estriha, ki ni absolutno fiksen ampak je plavajoč (zabetoniran na elastično izolacijo). Estriharji na določena kritična mesta zarežejo v še svežega reže, ki omogočajo nadzirane premike. Na teh mestih potem lahko pride do obremenitev cevi talnega gretja, ki gredo skoznje.

Glede te zaščite cevi sem zelo skeptičen. Kaj natančno bo pomagalo tistih 20cm rebraste cevi na diletaciji, če je pa ostalih 100m cevi za talno fiksno zalitih v estrih?
Če misli en del estrih "migati" po svoje, bo tisto cev nategovalo tako ali drugače.

No hvala za priporocila glede delitacij, se vedno pa niste nic kaj komentirali kak sem si sprojektiral. Zanima me ce prav studiram da ce so cevi bolj redko samo dalj casa rabis za spremembo temperature druge razlike pa naj nebi bilo. Pa v shrambe in kotlovnice ko je ze tak ponavadi vroce ste dali talno gretje? Hvala za odgovore.
Joze

Če so cevi preveč na redko (recimo več kot 20cm), je potrebna višja temperatura vode, poleg tega se lahko že zaznajo razlike v temperaturi na talni oblogi. Če so preveč skupaj (recimo manj kot 10cm) pa spet nič ne pridobiš, ker se glede temperature vode nič ne pozna več, hkrati pa povečuješ upor cevi in večaš porabo OČ. Zakaj bi bila shramba vroča? Kotlovna pa odvisno kaj imaš notri. Moja s TČ je mrzla. Zato raje povsod daj talno, še vedno lahko zapreš zanko v tisti sobi. Talnega pa ne moreš načarati v tisti prostor, če ga ni.

[Taav]

"Glede te zaščite cevi sem zelo skeptičen. Kaj natančno bo pomagalo tistih 20cm rebraste cevi na diletaciji, če je pa ostalih 100m cevi za talno fiksno zalitih v estrih?
Če misli en del estrih "migati" po svoje, bo tisto cev nategovalo tako ali drugače."

E, točno.

Bi bilo sicer potrebno pogledati razlike v specifičnih raztezkih betona in cevi, ampak nekega resnega haska te rebraste cevi nimajo. Mi je bolj logična ideja, da zanko razpeljuješ znotraj enega dilatacijskega kvadrata tlakov, in ti režo seka le dovod in odvod...

[Homer]

Ne gre za vzdolžne, ampak vertikalne raztezke.
Tam kjer je predvidena dilatacija je cev brez rebraste cevi obremenjena na strig, z rebrasto cevjo pa na upogib (kar za cev ne predstavlja noben problem).

[Energetik81]

OK, pri tem morda dobiš kakšen 1-2mm več lufta, po drugi strani pa - če mi bosta 2 ploskvi estriha migali za 2mm gor dol, bo itak sranje, ker mi bo popokala vsaka talna obloga. Kot sem pa videl, se to ni zgodilo, niti se ne dogaja. Itak pa je zdaj parketar diletacije zašil z zagozdami in epoksijem in je vse ena in ista ploskev.

[Taav]

Vertikalno so raztezki v kompletu zanemarljivi. Npr 6 cm estriha se pri povišanju temperature za 35 stopinj raztegne za 0,03 mm.

Recimo estrih se pri istih pogojih kot zgoraj na dolžini 4 m raztegne za 1,5mm. "Reža" bi v najslabšem primeru znašala 3mm - na 3 mm pa cev fi 16 nikakor ne more biti upogibo obremenjena. Sploh pa se estrih vertikalno nima kaj zamikat.

Te reže v estrihih v bistvu sploh niso dilatacije, ker pri dimenzijah običajnih hiš dilatacij ne potrebuješ. So reže v estrihu, ki omogočajo kontrolirano pokanje estriha. In to je vse.

[Fantocci]

Toliko v teoriji.
V praksi se pa velikokat pokaže, da se estrih premika več kot za 1mm in to v vertikali.
Razlog pa ni v raztezkih zaradi temperature ampak v neenakomernih posedkih elastične izolacije pod njim.
Ste že videli kdaj razpoke fug med horizontalno in vertikalno keramiko, če ta ni silikonska? Jaz sem jih že veliko.
Možno je, da bi cevi talnega to preživele b.p. ampak kot je nekdo rekel - čemu rizkirati, če pa je preventiva tako enostavna in poceni?

[Taav]

Če smem, kaj je razlog v zamikih estriha? Izolacija je enaka povsod... Razen če ob delovni stik na eno stran položi kako težko zadevo npr.

[Fantocci]

Ni nujno, da je povsod enaka. So bile slike na tem forumu, kaj vse je bilo skrito pod vrhnjim slojem izolacije pri šalabajzerskih izvajalcih (predvsem, ko se dela za trg).
Po moje zna biti razlog tudi v kakšnem drobcu malte, ki ostane pod stiroporjem. Ko ga položiš, ostane stiropor malce "v zraku", čez čas pa se pod obremenitvami in udarci počasi drobec vtre v izolacijo in s tem se estrih zniža.
To bi bila ena možna razlaga, ker sicer za ploskovno tlačno trdnost EPS vemo, da je zadosti velika. Vendar podlaga ni idealno ravna.

[Energetik81]

Te reže v estrihih v bistvu sploh niso dilatacije, ker pri dimenzijah običajnih hiš dilatacij ne potrebuješ. So reže v estrihu, ki omogočajo kontrolirano pokanje estriha. In to je vse.

Se strinjam. Če bi bila to prava diletacija, bi moral biti tam po celi globini elastični trak, prav tako bi morala biti tam prekinjena talna obloga in narejen drsni/elastični stik.
V resnici pa se po obpravljenem protokolu talnega gretja ti stiki zašijejo in nimajo se kaj za premikat. Če se ne motim, so narejeni samo za takrat, ko se estrih strjuje in krči, torej prvih par tednov. Potem zadeva miruje kot enotna ploskev.

Po moje zna biti razlog tudi v kakšnem drobcu malte, ki ostane pod stiroporjem. Ko ga položiš, ostane stiropor malce "v zraku", čez čas pa se pod obremenitvami in udarci počasi drobec vtre v izolacijo in s tem se estrih zniža.
To bi bila ena možna razlaga, ker sicer za ploskovno tlačno trdnost EPS vemo, da je zadosti velika. Vendar podlaga ni idealno ravna.

Bi rekel, da se taki in podobni drobci vdrejo v EPS takoj, ko estriharji vržejo gor tistih 100kg na kvadrat mokrega estriha in zadeva ne mrdne več. Jaz sem imel bolj labavo položen EPS, na njem pa delno privzdignjene sistemske plošče. Ko sta gor padli prvi 2 lopati estriha, se je vse skupaj stlačilo in poravnalo. Pa sem bil prej precej skeptičen, kako bo s temi dvignjenimi sistemskimi..

[alanford]

Bi rekel, da se taki in podobni drobci vdrejo v EPS takoj, ko estriharji vržejo gor tistih 100kg na kvadrat mokrega estriha in zadeva ne mrdne več. Jaz sem imel bolj labavo položen EPS, na njem pa delno privzdignjene sistemske plošče. Ko sta gor padli prvi 2 lopati estriha, se je vse skupaj stlačilo in poravnalo. Pa sem bil prej precej skeptičen, kako bo s temi dvignjenimi sistemskimi..

+1

______________________________________
Bolje nešto od nečega, nego ništa ni od čega.

[Homer]

Toliko v teoriji.
V praksi se pa velikokat pokaže, da se estrih premika več kot za 1mm in to v vertikali.
Razlog pa ni v raztezkih zaradi temperature ampak v neenakomernih posedkih elastične izolacije pod njim.
Ste že videli kdaj razpoke fug med horizontalno in vertikalno keramiko, če ta ni silikonska? Jaz sem jih že veliko.
Možno je, da bi cevi talnega to preživele b.p. ampak kot je nekdo rekel - čemu rizkirati, če pa je preventiva tako enostavna in poceni?

To so dejstva!
Če kdo veruje da niso potrebni, naj jih pač ne da!

[mišek2014]

Ne vem kako imate to ostali, pri nas imamo dilatacije narejene, pri vratih in v skupnem prostoru, kjer je kuhinja z dnevno je na srdini ločeno, ko se iz kuhinje nadaljuje v hodnik je tudi ločeno. Na vseh teh stikih je talna obloga prekinjena. Med kuhinjo in dnevno je keramika, položena tako da je na dilataciji fuga, ta fuga je potegnjena s silikonom. Enako je med kuhinjo in hodnikom, tam je še sprememba smeri polaganja, tako da je vnes še alu profil. Ena stran je naslonjena na profil, druga je ločena s silikonom.
Nam je rekel keramičar, da če bi bila čez diletacijo cela ploščica že prvo leto 100% pokne. Eno tako zadevo sem zadnjič ravno pri enem slikarju opazil, na prehodu iz enega prostora v drugega, razpoka od zida do zida, sem si mislil, tu je sigurno estrih ločen, ploščice so pa kar čez polagali. Prav v liniji od enga vogala na drugega je rahlo vijugasta črta.

[som16]

Pozdravljeni in dober večer na tej temi,

Vertikalno so raztezki v kompletu zanemarljivi. Npr 6 cm estriha se pri povišanju temperature za 35 stopinj raztegne za 0,03 mm.

Recimo estrih se pri istih pogojih kot zgoraj na dolžini 4 m raztegne za 1,5mm. "Reža" bi v najslabšem primeru znašala 3mm - na 3 mm pa cev fi 16 nikakor ne more biti upogibo obremenjena. Sploh pa se estrih vertikalno nima kaj zamikat.

Te reže v estrihih v bistvu sploh niso dilatacije, ker pri dimenzijah običajnih hiš dilatacij ne potrebuješ. So reže v estrihu, ki omogočajo kontrolirano pokanje estriha. In to je vse.

ob vpisu v gradbeni dnevnik ,da projektant ( v tem primeru kolega forumaš Taav) ne zahteva izdelave dilatacij in uporabe zaščitnih cevi ter da prevzame vso odgovornost nase , se strinjam!!
Predvidevam, da imaš dobro zavarovanje v takšnem primeru.
Do sedaj še nisem srečal "junaka" da se bo podpisal v gr. dnevnik ( kajti do vpisa/podpisa se ne dovoli nadaljevati z deli) ob takšnem vpisu in prevzel odgovornost.
Predvidevam, da se še niste našli v takšni situaciji; vsekakor je manjše zlo uporabiti zaščitne cevi in narediti dilatacije, kot................ :o

[Taav]

Ne rabiš mešat vpisov v dnevnik in mojega zavarovanja v debato.
Projektiram in nadzorujem zadeve, ki jih obvladujem. Ostalega pač ne. Obrtniška dela tako ne sodijo v moj obseg del.

Lahko pa poveš en pameten oz. logičen razlog, zakaj se na delovnih stikih izvaja zaščitne cevi ali pa recimo zakaj tam pride do vertikalnih zamikov tlaka. Boš prvi.

[azuprej]

Kakšne komplikacije za izvedbo delitacij, katere v celotni hiši vzamejo 15min dela in 5eu stroška. Če projektant ali nadzornik strojnih inštalacij tako zahteva, ter če proizvajalec cevi/plošč tudi to zahteva naredite delitacijo, tako kot jo ostali naredimo povsod. Kdor ima vse tehnične lastnosti in garancijo na sistem katerega je vgradil naj preveri tudi kako je z delitacijo. Če je nimaš, ti noben nebo priznal morebitnih kasnejših težav...