urko1378 Napisal:Še vedno me bega talno ogrevanje;
- ali sistem z termo glavami na vsaki zanki (in izkoristim avto. prilaganje moči črpalk)
- ali sistem z 3x sobni senzor (WDC20+WDC10B) - če prav razumem, pri tem črpalke ne bodo ravno zaznale tlačne razlike in bodo delovale z neko nominalno močjo ves čas.
Mi je pa jasno, da je prva varianta dosti dražja in smiselnost prihranka na obratovanju črpalk ni na mestu - verjetno. Je pa malo bolj udobna. So pa model Wilo Yonos Para 25/6 RKA M
Če je tvoj glavni motiv, da ti obtočne črpalke ne bi delovale, ko ni potrebe po ogrevanju, je instalacija termostatskih glav na zanke zgrešen pristop. Potem pač potrebuješ drugačne črpalke, ki jim regulacija lahko spreminja moč in jih po potrebi tudi ugasne.
Če bi rad več udobja, potem pa ja. In kot stranski učinek dobiš še optimalno delovanje obstoječih črpalk. Seveda pa zaradi veliko večje toplotne vztrajnosti talnega ogrevanja tukaj ne gre pričakovati enakega obnašanja kot pri radiatorjih.
Mimogrede, obtoče črpalke, ki jih imaš, nimajo možnosti delovanja s fiksno močjo. Na izbiro imaš le dva različna načina prilagajanja moči tlačnim razmeram. Pa še en kvazi režim, namenjen odzračevanju.
urko1378 Napisal:Peč na olje; kaj če bi bila priklopljena na zanko zalogovnika?
Ne delaj tega, ker s pečjo na olje je smiselno ogrevati samo vrh zalogovnika, kjer imaš zalogo tople ogrevalne vode za pripravo tople sanitarne vode. In to je potrebno segrevati na neko točno določeno temperaturo (npr. 60 °C), ker z nižjo ne moreš pripraviti primerne tople sanitarne vode, višja bi pa povzročila le več nepotrebnih izgub. Za ogrevanje hiše pa je pri peči na olje povsem nesmiselno ogrevati zalogovnik, oz. zaradi kakšnih histeriez zgolj malenkost tu in tam. Če peč priključiš na "zanko", boš pa počasi segreval in mešal celi zalogovnik, kar res nima smisla.
urko1378 Napisal:Glede na to da zalogovnik omogoča el. grelec, kake so izkušnje v uporabi z 2000L zalogovnikom? Koliko kW -tni? Je sploh smiselno - recimo vsaj za zagotavljanje tope vode.
Nima veze, kako velik je zalogovnik, saj se v primeru, če z električnim grelcem ogrevaš le zalogo tople ogrevalne vode za pripravo tople sanitarne vode, grelec montira na spodnji rob tega območja v zalogovniku. Če misliš z grelci ogrevati tudi hišo, pa malenkost nižje, toliko, da imaš vmes odvod tople vode za ogrevanje hiše. Kar se tiče sanitarne vode, je moč odvisna od vaše porabe tople sanitarne vode. Si pred podobnim vprašanjem kot pri moči električnega bojlerja, oziroma zaradi zalogovnika lahko maksimalno povprečno porabo računaš na daljše časovno obdobje. Če misliš z elektriko ogrevati še hišo, dodaj pač še izgube hiše v najhujšem mrazu. Samo se ne morem znebiti občutka, da je ogrevanje hiše na elektriko z zalogovniki in električnimi grelci v njih nekoliko prismuknjeno. Bi v tem primeru kakšna električna peč verjetno bila primernejša.
Hanzi Napisal:A je kdo ze prakticiral da bi povratek iz radiatorjev spravil v dovod za talno. Znajo biti problemi s tlaki in smerjo ter kolicino pretokov.?
V tem je ravno poanta, da pri kombiniranem ogrevanju poskrbiš za to. Jasno pa zadeve ne moreš speljati kar direktno, saj sta pretoka skozi radiatorje in talno ogrevanje kvečjemu tu in tam za kak trenutek enaka. Pa še ta nevšečnost obstaja, da je povratek iz radiatorjev občasno lahko prehladen za dovod v talno ogrevanje.
Vmes je potrebno dati vsaj trinovojsko hidravlično kretnico. Če je v sistemu zalogovnik, je najugodneje kar njega uporabiti v tej funkciji, gre pa tudi samo s kretnico: na zgornji nivo daš dovod energije in dovod k radiatorjem, na srednji nivo povratek iz radiatorjev in dovod k talnemu ogrevanju, na spodnji pa povratek iz talnega ogrevanja in k viru toplote. Pri kretnici je poleg vzdrževanja dovolj visoke temperature na najvišjem nivoju, le-to potrebno vzdrževati tudi na srednjem nivoju, kar je pomembno točno takrat, ko je povratne vode iz radiatorjev dovolj, a je prehladna za talno ogrevanje.
Eni so poskusili tudi z dvema prelivnima ventiloma. Povratek iz radiatorjev razdeliš na dva dela, enega pelješ proti dovodu talnega ogrevanja, drugega pa preko prelivnega ventila nazaj proti viru toplote. Pri dovodu k talnemu ogrevanju tistemu vodu, ki pride iz povratka radiatorjev, preko prelivnega ventila pridružiš še vod iz vira toplote. Če bosta pretoka slučajno enaka, se bo vsa voda pretočila po oni medsebojni povezavi, v nasprotnem primeru pa se bo višek/primanjkljaj pretočil preko enega ali drugega prelivnega ventila. Problem dovolj prehladne vode iz radiatorjev lahko rešiš z ventilom na medsebojni povezavi, ki ga v taki situaciji zapreš in vodo prisiliš, da na obeh straneh teče preko prelivnih ventilov, je pa rešitev takrat, ko je povratek od radiatorjev vseeno višji od povratka iz talnega ogrevanja, slabša od one s hidravlično kretnico. Resen problem vidim tudi v tem, da se tlačne razmere v enem ogrevalnem krogu spreminjajo v odvisnosti od drugega ogrevalnega kroga.
Hanzi Napisal:V eni kurilnici bom letos opazoval 5 mestni razdelilec. 1x kaloriferja, 2x radiatorji in dvakrat talno. Dodatno je iz zalogovnika na drugi visini vzeta voda se za manjsi zalogovnik na drugi lokaciji. Me prav zanima temperatura povratka v zalogovnik iz 5 mestnega razdelilca, ko bo 18kw? kalorifer na polno laufal zjutraj.
Sliši se zelo zanimivo, ampak z onim razdelilcem tudi zgrešeno. No, težko je na pamet govoriti, ne da bi poznal podrobnosti. Lahko o sistemu poveš kaj več? Imaš mogoče kakšno shemo?
urko1378 Napisal:V delavnici so predvidene termostatske glave, pumpa enaka (Wilo Yonos Para 25/6 RKA M). Predvidevam, da če so termostatske glave zaprte, bo pumpa sčasoma šla v standby.
Ne ravno v standby, ampak na minimalno moč. Če bi odšla v standby, kaj bi bilo tisto, kar bi jo naj ponovno obudilo v delovanje?
urko1378 Napisal:El. grelec kot ideja za poleti - predvsem za ogrevanje sanitarne vode. Ker je peč na olje stara/rabljena, mislim da je mogoče električno ogrevanje vseeno ceneje kot nafta.
Trenutno je električno ogrevanje dražje od kurilnega olja. Je pa res, da je pri elektriki to zelo enostavno, čisto (pri tebi), takorekoč brez izgub in skoraj brez prostorskih potreb, medtem ko je pri kurilnem olju precej bolj komplicirano ter z več izgubami in potrebnega prostora. Razlika je še, da je električno ogrevanje do amena zgrešeno, ko ni elektrike, s kurilnim oljem pa gre ob pomoči kakšnega manjšega agregata ali za krajši čas celo UPS-a.
Aleš
