Zelo odsvetujem sajenje ciprese smaragd, kajti nekje leta 2003 je prišlo do preskoka zajedalca južnega brinovega krasnika (Ovalisia Festiva) z navadnega brina na smaragd in se je do danes razširil po vsej Sloveniji. Insekticid tu nič ne pomaga zaradi slabe sistemizacije škropiva - tudi 10-kratna doza ne.
Registriranega škropiva ni. Eni predlagajo Actaro, a uspeh je verjetno zelo pičel. Tako vsaj pravijo na Kmetijskem zavodu v Mariboru. Pomaga le zmanjševanje populacije hroščev z rednim in takojšnjim izrezovanjem vej, že ko so samo malo klorirane.
S Confidor-jem 25 ml/10 l (10-kratna koncentracija) sem tudi jaz škropil, ker drugega nisem imel pri sebi. Po tistih cipresah, ki so bile najbolj napadene, sem v razmaku desetih minut dvakrat škropil, pa so se jim po enem mesecu zopet posušile nekatere veje.
Svetovalci (ne prodajalci) so mi kasneje rekli, da za grizoče žuželke Confidor ni primeren, ampak Actara.
Na Gozdarskem zavodu so mi rekli, da ciprese niso gospodarska dejavnost in se zato ni nihče resno lotil reševanja tega problema.
Tako vsak po svoji pameti pristopa k temu. Mogoče pa si ti zadel terno.
Prosim, povej datum škropljenja, insekticid (Confidor ali še kaj drugega) in dozo.
Vsako pomlad. Točnega datuma ne vem, kadar se spomnem Škropim s confidorjem, v pokrovček nalijem toliko da je prekrito dno, nato pa zmešam z 10l vode v ročni škropilnici. Aja pa še to, škropim jih samo po steblu iz vseh strani. Upam da komu pomaga...
Meni se letos ciprese (thuja occidentalis smaragd) letos sušijo bolj kot ostala leta.
Posamezne veje najprej porumenijo in se nato posušijo. Posušene dele sicer redno odrežem, škropil pa cipres še nisem nikoli. Stare so sedaj cca.9 let, sem jih pa lani za kakšen meter skrajšal, ker so že bile previsoke.
Kaj je sploh vzrok za odmiranje posameznih vej??
Proti čemu se škropi??
Kdaj sploh škropiti in s čem??
Prilagam nekaj današnjih slik.
Če se že škropi, je potrebno s sistemikom. Confidor in Aktara sta. Sistemiki gredo skozi zelenje v samo rastlino. Torej škropljenje samo po deblu nima nikakršnega učinka. Če je tebi, someone23, kaj delovalo, je le zaradi tistega škropiva, ki je padlo na zelene dele ciprese.
Ker ciprese dokaj slabo absorbirajo preko zelenja, svetovalci svetujejo tudi varianto z zalivanjem korenin z nekje 3-kratno maksimalno koncentracijo sistemika.
@taubi, kot je videti na tvojih slikah, se sušijo le posamezne veje. Torej je na delu Ovalisia Festiva. Vejo ali vrh, ki spreminja barvo, se odreže tik v rogovili ali na mestu, kjer se začne suha veja. Na začetku odrezane veje se običajno opazi malo odebeljeno vejo, ki ima vzdolž sebe rahlo popokano skorjo. Če to skorjo olupimo, opazimo, da je po njo okoli in okoli ksilema le žagovina. To žagovino naredi ličinka tega hroščka, ko poje beljavo. Te ličinke se lahko tudi dve leti hranijo (oz. trikrat prezimijo), preden se zabubijo. Napadena veja se začne sušiti šele takrat, ko je v celoti prekinjen dotok lesnih sokov. Torej je lahko okuženih mnogo vej, pa mi do zadnjega ne vemo, katera je.
Če si kdo želi literaturo o tem, naj mi piše na ZS. Sicer pa večina tega je že na spletu.
Kot sem že omenil, tisti ki bi morali vedeti, kako se ta škodljivec zatira, nimajo prave rešitve. Drugega nam ne preostane, kot to, da vsak posameznik išče oz. naredi kak poskus, in se nato pohvali o uspehu ali neuspehu tu na forumu.
Eni dajo poleg sistemika še kontakni insekticid. Ta po moje nima nikakršnega učinka, saj se hroščki ne hranijo z zelenjem ali lubjem, kamor to škropivo pade.
Sicer čas letenja hroščkov je od maja do julija, celoten razvoj pa je glede na območje okoli enega do treh let.
Jaz bom v bodoče poskusno enkrat poškropil v sušnem delu avgusta z 10-kratno maks. koncentracijo insekticida Actara po zelenih delih rastline in hkrati s 3-kratno maks. koncentracijo zalil koreninski sistem. Poleg škropljenja za zmanjševanje populacije škodljivca pa bom še redno izrezoval veje že v fazi manjše kloroze.
mi smo se 3 leti nazaj sem priselili. Imeli so mejo v groznem stanju razraščeno, orjaško.. Pa smo jo porezali toliko da je nekako zgledala.. Takoj naslednjo leto pa so se začele težave. Najprej malo rjave drugo leto zopet malce več, letos pa je že porazno. Vsako leto smo škropili z škropivom in pognojili z sredstvi ki so ga priporočili v zadrugi.. mislim da mospilan kar predvidevam da je bilo čisto brez efekta. Se je sicer obrasla ampak vsako leto je slabše.. Ena gospa iz Šentjurja nam je letos priporočila Envidor. Z njim bi naj škropili zdaj v aprilu 3x zapored po 3 dni razmika. Temperatura zunaj mora biti okorog 24 stopin, drugače škropivo sploh baje ne deluje, in drugo rundo v avgustu enako z razmikom 3 dni.. Pognojiti pa moramo z Magnezijevo soljo..
Res je obup in imamo eno od opcij da jo požagamo, skopljemo in skurimo..
Če je kak strokovnjak tukaj prosim za nasvet oz kaj menite na zgornji zapis če bi to delovalo.. Imamo namreč meje toliko da zahteva škropenje z 100 litri škropiva, najmanj..
V soboto, 24. oktobra 2026, vas v okviru dneva odprtih vrat med 10.00 in 14.00 uro vabimo na obisk in ogled mansardne hiše, ki se nahaja v okolici Mar... Beri dalje »
Individualna hiša Lumar, ustvarjena po meri družine, lokacije in načina življenja V sredo, 21. oktobra 2026, bo med 12. in 17. uro v Miljah pri Visoke... Beri dalje »
V podjetju Fužinar iz Vitanja se z gradnjo in opremljanjem objektov srečujejo že več kot tri desetletja. Njihovo osnovno področje ostaja stavbno pohiš... Beri dalje »
Prijava uporabnika
Registracija novega uporabnika
Vaša registracija je bila uspešna.
Na vaš email naslov smo poslali sporočilo z navodili, katerim morate slediti, da bo registracija potrjena.
Porabljeno geslo
Zahtevek za spremembo gesla uspešno poslan.
Na vaš email naslov smo poslali sporočilo z navodili, katerim morate slediti za uspešno ponastavitev gesla.
Škropim s confidorjem, v pokrovček nalijem toliko da je prekrito dno, nato pa zmešam z 10l vode v ročni škropilnici. Aja pa še to, škropim jih samo po steblu iz vseh strani. Upam da komu pomaga...
tu na forumu.
