[steklenicka]

jaki79, Stvarno pravni zakonik je jasen (je pa res, da včasih tudi sodišča v našem kurniku, s kakšnimi sodbami niso). Če ni mogoč drug način dostopa, kot samo ta, da pridobiš služnostno pravico, se ne gre za pridobitev služnostne pravice na podlagi pravnega posla (ena izmed treh možnosti, ki jih določa 214. člen). V primeru, da je to resnično samo edini dostop, bo pa tudi sodišče dosodilo, da to ni pravni posel ampak nujni dostop in se lahko gospa obriše pod nosom za €€€. Tako bo Jezni uporabnik pridobil služnostno pravico na podlagi odredbe.

V kolikor obstaja kakšna druga varianta dostopa, potem lahko tudi sodišče določi odškodnino za služnostno pravico (pripopani 215. člen).


LP, steklenicka

[jaki79]

Nujni dostop?! Verjetno misliš nujna pot (kako mi je všeč to jasno izrazoslovje v SPZ-ju).
Aja, ti dejansko misliš, da v primeru, če sodišče ustanovi služnostno pravico na podlagi instituta nujne poti, da služnostnemu zavezancu ne pripada odškodnina?
Flaška s čim si že rekel, da se nalivaš? Saj si gornje besedilo zapisal v delirium tremens, kajne?

[susa]

"Nikjer pa niste napisali kdaj je bil dan podpis za služnost.Ke od takrat naprej teče dobroverna služnost 10 let za priposestvovanje služnosti."

Oh, koliko kvazistrokovnjakov je na tem forumu ...

Tu notr spadaš tudi ti. Obstaja dobroverna in ne dobroverno priposestvovanje. Pa ne bi sedaj o tem. Služnost in nujno pot je potrebno odplačati-odškodnina, če pa si jo priposestvoval pa ne. No nekako tako.....?

Najbolje je, da gre do odvetnika in potem poroča kaj mu bo svetoval.

[steklenicka]

Jaki79, pa že.

213. člen -> Pojem oz. definicija služnostne pravice. Nikjer omenjeno denarno nadomestilo.

214. člen -> Stvarna služnost nastane z:

- zakonom (nikjer točke, kjer se omenja denarno nadomestilo)
- na podlagi pravnega posla (dve točki -> V 2. točki omenjeno denarno nadomestilo)
- ali z odločbo državnega organa (nikjer točke o denarnem nadomestilu)

216. člen -> Stvarna služnost nastane z dnem, ko postane sodna odločba pravnomočna, odločba upravnega organa pa dokončna.

ČE pa se sklucujeva na Nujno pot.

Določitev nujne poti

89. člen

(1) Sodišče dovoli nujno pot, če se z njo ne onemogoča ali znatno ovira uporaba nepremičnine, po kateri naj bi nujna pot potekala.

(2) Sodišče določi nujno pot tako, da se čim manj obremeni tuja nepremičnina.

(3) Za dovoljeno nujno pot je upravičenec dolžan plačati zavezancu primerno nadomestilo.

Ampak govorimo o služnosti, saj so solastniki vzpostavili svoj dovoz do glavne ceste. Poleg tega, pa denarno nadomestilo po 215. členu ni omenjeno vse do 239. člena.


LP, steklenicka

[jaki79]

"Nikjer pa niste napisali kdaj je bil dan podpis za služnost.Ke od takrat naprej teče dobroverna služnost 10 let za priposestvovanje služnosti."

Oh, koliko kvazistrokovnjakov je na tem forumu ...

Tu notr spadaš tudi ti. Obstaja dobroverna in ne dobroverno priposestvovanje. Pa ne bi sedaj o tem. Služnost in nujno pot je potrebno odplačati-odškodnina, če pa si jo priposestvoval pa ne. No nekako tako.....?

Spet nekdo, ki bo do konca vztrajal v svojem blefiranju poznavanja zakonodaje. "Stvarna služnost nastane s priposestvovanjem, če je lastnik gospodujoče stvari dejansko izvrševal služnost v dobri veri deset let."

Preberi si še enkrat zadnji stavek, potem pa se vprašaj, ali tvoja trditev, da začne doba za priposestvovanje (ne pa "doba za dobroverno služnost" - madona, pa kje si izmišljuješ te trapaste izraze) teči od podpisa, res drži?

[jaki79]

Jaki79, pa že.

213. člen -> Pojem oz. definicija služnostne pravice. Nikjer omenjeno denarno nadomestilo.
Se pravi, če je ta omenjena v drugem členu tega zakona ali celo v drugem zakonu, to za kvazistrokovnjake ne šteje, anede?

214. člen -> Stvarna služnost nastane z:

- zakonom (nikjer točke, kjer se omenja denarno nadomestilo) - Sicer sploh ne vem, o kakšnih točkah govoriš. 214. člen namreč vsebuje zgolj en stavek. Zopet delirium tremens?
- na podlagi pravnega posla (dve točki -> V 2. točki omenjeno denarno nadomestilo)
- ali z odločbo državnega organa (nikjer točke o denarnem nadomestilu) - Ta zadnji odstavek se nanaša na priposestvovanje (glej npr. judikat višjega sodišča VSL sodba I Cp 3461/2014), nujno pot (glej npr. judikat višjega sodišča VSL Sklep II Cp 3600/2009) ali na ustanovitev služnosti v javno korist (glej npr. judikat višjega sodišča VSL Sklep I Cp 4736/2008). Določilo v odškodnini v zvezi z ustanovitvijo služnosti v javno korist, ki ga v SPZ-ju res ni, je vsebovano v 110. členu ZUreP-a, samo tega kvazistrokovnjaki seveda ne veste, anede?

Ampak govorimo o služnosti, saj so solastniki vzpostavili svoj dovoz do glavne ceste. Poleg tega, pa denarno nadomestilo po 215. členu ni omenjeno vse do 239. člena.
O, sveta zabitost. Ali ima lastnik parcele, ki je odprl to temo, iz svoje parcele dostop do javne poti ali ne?
LP, steklenicka

[lartep]

Nisem noben pravnik, zato samo komentiram.
GD je že izdano in lastnica je podpisala, da obstaja služnostna pot, torej da obstaja urejen dostop do parcele, sicer GD sploh ne bi bilo izdano. Enako je bilo pri nas.
Če pa ta podpis oz. GD imaš, se pa ona ne more premislit, je uradno.
Kako pa to sedaj zavest v ZK, pa ne vem.

Mislim, da nima ona nobenih možnosti, da s takimi zahtevami uspe.

[jaki79]

Lartep, kar si napisal je lahko res, lahko pa tudi ne. Vse zavisi od tega, kako so to zapisali v GD.

[jaki79]

Kdo so lastniki poti?

Dovolj je, da ti eden od neproblematičnih proda kak % poti, če se ne motim.

Pri čemer ima vsak solastnik seveda predkupno pravico

[susa]

jaki79, če si pravnik napiši in ne bomo mi, ki nismo pravniki dajali komentarjv.

Lepo pa bi bilo da avtor vprašanja objavi rezultat.

[Furbo]

Kdo so lastniki poti?

Dovolj je, da ti eden od neproblematičnih proda kak % poti, če se ne motim.

Pri čemer ima vsak solastnik seveda predkupno pravico

Kaj pa če ti podari 1%?

[jaki79]

To bi pa šlo. Ampak s tem bi še vedno imel rešen zgolj dostop, ne pa tudi trase vodov, ki jih morebiti tudi potrebuje.

[steklenicka]

Ja, ja. Delirij je pri vas, saj jasno pišete, da ima 214. člen zgolj en stavek. In če ni nikjer omenjeno denarno nadomestilo, ga pač ni. Kajneda? In če je oseba A kupila parcelo, je verjetno pri njej tudi prišlo do 215. člena. Služnost na podlagi pravnega posla.

In če je bila služnost za to parcelo že podana osebi A, ki je nato prodala parcelo osebi B, ne vem, zakaj bi morala potemtakem oseba B plačevati neke odkupnine za služnost, prvotnim lastnikom. Paradoks?


LP, steklenicka

[jaki79]

Ja, čisti paradoks. V bistvu ga ni ugotovil še nihče od eminentnih pravnikov v državi, flaška je prvi, ki je opozoril na ta paradoks. Jaz ti res predlagam, da o tem "paradoksu" napišeš knjigo, saj bo le tako pravna teorija uvidela svojo veliko zmoto oz. uvidela za kakšen logičen nesmisel gre. Mogoče ti bo takšna knjiga končno odprla vrata v kakšno specialno inštitucijo.

[steklenicka]

Jaki79, meni ni potrebno nobene knjige pisati o tem, ker vem, kaj pomeni precedens.
Če bi pa vi prodajali pot vsakemu novemu kupcu, bi pa tudi vi začeli služiti.

Vsekakor bo šlo tole na sodišče. Sodišče bo na narok poklicalo tudi prejšnjega lastnika (torej osebo A), ta bo predložila vse potrebne papirje in bo zadeva: Služnost po odredbi sodišča zaključena. Teta in vi se pa lahko obrišete za €€€, ker je bila "odškodnina" že 1x plačana. To ni služnost elektra, kjer vsak kupec nepremičnine sklene pogodbo direktno z elektrom o priklopu. Če mi ne dajo odškodnine oni, pač prestavite kabel.


LP, steklenicka