Objave: 38
Teme: 18
Pridružen: Sep 2011
Ocena:
0
Pozdravljeni!
Ker se v naši mali Sloveniji zelo razlikujejo klimatski pogoji, bi rad povprašal konkretno
za našo lokacijo….
Primorska: Kožmani/Ajdovščina
Zime niso mrzle. Temperatura le par dni v letu doseže do max : -2°C , -3°C.
Poletja so zelo vroča… tudi do 38°C. (vipavska dolina spada med najbolj vroče kraje v Sloveniji, večkrat celo bolj kot Koper).
Je pa malo bolj pogosta močna burja kot drugod.
Hiša je: PRITLIČJE + 1. NADSTROPJE (nad prvim nadstropjem je prostor za dodatno strešno izolacijo).
Zidovi so debeli okrog: 45cm (delno votlaki)
Kakšno izolacijo svetujete za na fasado?
Dati več cm na tisto stran kjer je izpostavljena vetru?
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
- Način ogrevanja (energent)?
- V koliko letih želiš, da se izolacija izplača = investicija + strošek ogrevanja je najmanjši? Običajno se jemlje od 15 do 30 let.
- Sestava stropa (materjali in debeline vseh plasti) nad 1.nadstropjem? Morda je delno poševen?
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 38
Teme: 18
Pridružen: Sep 2011
Ocena:
0
Cilj so čimmanjši stroški od samega začetka...
Okna so dvoslojna + notranje žaluzije.
Izbrali bomo talno ogrevanje (TČ-zrak-voda):
Pritličje (55m2 površin)
1. nadstropje (80m2 ogrevalnih površin).
Strop je v celoti raven spodaj in zgoraj.
Ni betonske plate v 1. nadstopju ampak je narejena lesena konstrukcija s tramovi....
Strop v pritličju je delo obložen z ladijskim pododm....
Glede izolacije v stropu med pritličjem in 1. nadstropjem še nisem odprl celotne zadeve....
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Citat:Cilj so čimmanjši stroški od samega začetka...
Ta cilj dosežeš v prvem letu, če nič ne investiraš (nič izolacije) in plačaš le kurivo.
Če predvidevaš, da boš po 15 letih spreminjal (dodajal izolacijo, ...) fasado, bo nekaj manj izolacije (manjša investicija) in vsako leto neklaj več kuriva, kot pa če računaš na 30 let nespremenjene fasade.
Če pa misliš na čim manjše stroške ogrevanja, ne glede na ceno investicije, pa dodaj na fasado 50 cm izolacije.
Citat: v 1. nadstopju ampak je narejena lesena konstrukcija s tramovi..
Za zgornji strop sem te vprašal za vse plasti materjal in debelino. Kaj je pod stropniki? Višina stropnikov? kaj je med njimi? Kaj je nad stropniki?
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 12052
Teme: 16
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
27
Odgovor je preprost. CE delas fasado... potem 15 ali vec (kar dobis v akciji).
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Objave: 11281
Teme: 92
Pridružen: Jan 2006
Ocena:
5
Glede na burjo se pozanimaj v okolici iz česa imajo in kako je narejeno (število sider in podobno)...verjetno bo najboljši lokalni preverjeni izvajalec.
Z debelino ni za parat...mraza ni a burja ohlaja kot za šalo. Tu so vroča poletja kjer ne pride do pregrevanja plus če boste hladili bo manjša potreba po potrebni energiji za hlajenje.
Zaradi boljše izolacije boste kupili švohnješo tč (= cenejšo). Realno bo govora med 4 in 5 kW moči.
15 cm pri vas bo kot dobrih 20 cm v notranjosti.
Objave: 11281
Teme: 92
Pridružen: Jan 2006
Ocena:
5
Sicer imaš tule Telmosa, ki je tudi doma na bolj zagretem koncu in naj pokomentira razliko pred in po fasadi ( če se ne motim 12 cm grafita).
Da ne bo samo o tem, da je izolacija uporabna zgolj tam kjer je predvsem mraz.
Objave: 8660
Teme: 6
Pridružen: Nov 2012
Ocena:
9
Izolacijo daj toliko cm, kot bi jo dal kje drugje v notranjosti države. To da so "toplejši kraji" ne pomeni veliko, saj po eni strani naredi burja svoje, po drugi pa se moraš zaščititi tudi pred poletno vročino.
To da je običajno poleti v Kopru hladneje kot na Krasu, je logično. Obala ima "stabilizator" v morju, ki zmanjšuje temperaturne razlike. Poleti ohlaja, pozimi ogreva, zmanjšuje pa tudi razliko v temperaturi med dnevom in nočjo. V poletnih nočeh se zato ne boš kaj prida ohladil.
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Homer Napisal:Izolacijo daj toliko cm, kot bi jo dal kje drugje v notranjosti države. To da so "toplejši kraji" ne pomeni veliko, saj po eni strani naredi burja svoje, po drugi pa se moraš zaščititi tudi pred poletno vročino.
To z burjo se ne strinujam:
- Veter na zunanji strani stene (fizikalno) le nekoliko poveča koeficient prestopa toplote. S tem se skupna toplotna prevodnost zunanjega ovoja poslabša manj kot 0,5%.
- Več vpliva na toplotne izgube ima veter zaradi špranj v zunanjem ovoju, ko naredi "prepih" skozi hišo in s sabo odnaša toploto.
- Na golo kožo veter poveča občutek hladnega zaradi izhlapevanja vlažne kože. Bolj piha veter, hitreje odnaša hlape, hitrejše je izparevanje, več toplotne energije kože se porabi za izhlapevanje.
Ni fizikalne osnove, da bi zaradi vetra dajal debelejšo izolacijo.
Tudi zaradi poletne vročine povečanje izolacije ne prinese kaj prida. Razlika temperatur je poleti pod 10°C, pozimi pa preko 20°C. Za lajšanje poletne vročine je edino učinkovita masa materjala v notranjosti, ki čez dan akumulira toploto, ponoči pa jo pošilja skozi okno.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 8660
Teme: 6
Pridružen: Nov 2012
Ocena:
9
Saj teorija ti morda drži...
Praksa pa to teorijo v celoti ne podpira in burja "naredi svoje"
Masa je seveda zelo pomembna, a pri dandanašnji gradnji, ko se ne delajo več meterski kamniti zidovi, kaj veliko na ta del ne moreš vplivati.
Nočne temperature pa tudi niso tako nizke, da bi to maso kaj veliko ohladil
Objave: 12028
Teme: 18
Pridružen: Oct 2009
Ocena:
1
Homer Napisal:Masa je seveda zelo pomembna, a pri dandanašnji gradnji, ko se ne delajo več meterski kamniti zidovi, kaj veliko na ta del ne moreš vplivati.
Nočne temperature pa tudi niso tako nizke, da bi to maso kaj veliko ohladil
Ni nobene potrebe (tudi koristi ne) po metrskiem kamnitem zidu. Popolnoma zadošča 30 cm, četudi iz modularca. Glavno, da na notranji strani ni gips (ali kaj podobnega) in izolacija.
Nimam časa - sem v penziji!
Objave: 1629
Teme: 4
Pridružen: Jan 2015
Ocena:
0
Kot prvo je treba izbrati pravi material za izloacijo glede na vrsto zidov! Drugače vas čaka večna borba s plesnijo notri ...
Objave: 12052
Teme: 16
Pridružen: Mar 2009
Ocena:
27
Buce...
"Ko bom velik, bom malo manj majhen"
Objave: 1090
Teme: 1
Pridružen: Sep 2015
Ocena:
27
Burja lahko izolativnost stene zmanjša največ za toliko, kolikor bi je sicer mirujoč zunanji zrak dodal. Slednje je pri sodobnih izoliranih fasadah zanemarljivo. Bolj pomembna je netesnost objekta: močan veter poveča izmenjavo zraka med prostori v objektu in zunanjostjo, večinoma na mestih vgradnje stavbnega pohištva, prav tako pa lahko povzroči, da hladen zrak vdre v konstrukcijo, na primer v režo med zidom in toplotno izolacijo. Zato so tu bolj kot sama debelina izolacije pomembni detajli in kakovost izvedbe.