[sandi]

V mojem primeru ima prezračevalna naprava razpon med 200 in 800 m3/h.
lp

Sandi, kakšne imaš pa kaj dimenzije cevi za prezračevanje in koliko?

Po projektu prezračevanje ni bilo predvideno zato sem se moral kar precej potruditi, da sem do mesta prezračevalne naprave povezal vse prostore (masivna gradnja p+m, preboji). Uporabljali sem premer 10 in 15 cm. V eni izjemi je cev 12 cm. V vse spalnice sem dal fi 15, ker bi rad čim tišji tok. Spalnice so v nadstropju, mansarda, blizu prezračevalni napravi, ki bo v slepem stropu nad nočnim hodnikom. 15 cm cev je še iz večje kopalnice, ki je tudi v mansardi. Glede na lokacijo teh prostorov ni bil problema s povezavami večjega premera. 15 cm cev je še v dnevno sobo in kuhinjo, ki sta v pritličju in mi je uselo najti ustrezno mesto za oba preboja. Jedilnica, v pritličju je fi 12, ker nisem imel dovolj prostora za preboj. Jedilnica in dnevna soba sta povezani s kuhinjo tako, da je dovod večji od odvoda (1x12 + 1x15 dovod, 1x15 odvod). Fi 10 je v WC, pomožni kopalnici, pisarni, manjši sobi in shrambi, ki so v pritličju ter v garderobi, ki je v mansardi.
V dnevni sobi in jedilnici bosta linijska difuzorja (cca 14 x 100 cm). V vseh ostalih prostorih pa prezračevalni ventili. Za premer 10 in 15 sem se odločil tudi na osnovi ponujenih prezračevalnih ventilov, ki so v teh dveh dimenzijah.

lp

[blaz]

Sandi: kje boš nabavil linijski difuzor?
Jaz ga ravno čakam, naročil pri IMP klima godovič, dvoredni tipa 13, 100cm dolg, pa dal sem 2 priključka 123.
Na odvodni strani pa rešetka 525x125, to bo v pritličju, v ostalih prostorih (spalnice, kopalnice) pa ventili fi 125 oz 160.

[sandi]

Pri naročilu rekuperatorja sem se dogovoril še za dobavo linijskih difuzorjev in prezraćevalnih ventilov. Difuzorja in ventili so uvoženi iz Italije. Ne vem katere znamke, ker sem kar zaupal dobavitelju.

lp

[Tone]

@sandi kje si to speljal tako debele cevi, meni to ful ni nič jasno.

Čiščenje prezračevalnih cevi me vedno bolj bega sploh ker sem prvotno mislil kanale dati pod estrih v mansardi. Kako potem to čistiti, sploh če bodo kanali pravokotni - skoraj neizvedljivo.
Sem pa nekje zasledil možnost znižanega stropa v predsobi, od koder gredo zelo kratke in ravne cevi v prostore. Seveda so vsi vstopi in izstopi zraka tik pod stropom, kar ni najbolje. V bistvu bi bila v večini prostorov vstopna in izstopna odprtina na isti steni, v dnevni in spalnici bi zrak potoval k tlem, v ostalih pa od tal k stropu.

Kar se pa nape tiče še nisem kaj dosti razmišljal. Verjetno mora imeti obvezno svoj izstopno cev v okolico. Verjetno je edina varianta, da se ob vklopu poveča vpihovanje na maximum. Morda celo nek extra ventilator ker ko obratuje napa verjetno hrup ni nek problem.

Kaj pa statična elektrika, ioni in nasploh kakovost zraka, ki pride preko prezračevanja, je kje kak relevanten prispevek na netu.

[sandi]

V nadstropju je nad nočnim hodnikom spuščen strop, kjer bo rekuperator. Do prostorov v nadstropju gredo od tu cevi direktno na steno oz. strop. Tu so vse cevi 150. V pritličje so speljane vertikale v stenah. V pritličje pridejo cevi premera 150 v kuhinjo in dnevno sobo ter 120 v jedilnico. V ostalih prostorih, ki so manjši in manj pomembni so cevi premera 100.

V prostorih, kjer je neugoden položaj za vstop zraka daj difuzor, ki zrak razprši po prostoru.

lp

[Žiga]

@sandi
Kaj pa statična elektrika, ioni in nasploh kakovost zraka, ki pride preko prezračevanja, je kje kak relevanten prispevek na netu.

Jaz sem glede tega zadnjić dobil informacijo, da če je hitrost zraka pod 2m/s, se v antistatičnih ceveh ne nabira statični naboj, tako da se negativni ioni v ozračju ne ubijajo. Tako da največ narediš, če imaš čim manjše pretoke zraka v ceveh (tudi na maksimumu pod 2m/s), kar je pa kar težko doseči (še celo pri moji majhni hiški).


Glede nape pa je najlažje in najceneje, če je z ogljenim filtrom in nima izpusta ven. V nasprotnem primeru tudi nevem kako bi zagotovil zrakotesnost, ki je tudi ključnega pomena. Maščobe in ostale svinjarije naj pobere napa, za ostalo pa bo poskrbelo prezračevanje. Tako tudi izkoristiš več toplote od kuhanja, ki gre drugače ven. Redko kater rekuperator lahko pokrije 400 ali 600 m3/h, poleg tega pa mora vse to vpihniti v kuhinjo (se pravi primerni pretoki in s tem primerne dimenzije cevi v kuhinjo). + senzor ki bi v takih primerih vklapljal rekuperator. Skratka razsipavanje.

[Žiga]

Slabost takšne nape je pravzaprav le to, da poleti ostaja toplota od kuhanja v hiši, ki bi jo drugače napa izsesala. Jaz vseeno mislim da to ni tako kritično, saj prisilno prezračevanje z nekoliko manjšim pretokom stalno sesa zrak iz kuhinje.

[sandi]

Glede nape sem se pozanimal in mi bodo napo vezali tako, da se ob vklopu nape izklopi odvodni ventilator pri rekuperatorju - sesanje. Tudi jaz sem za uporabo ogljenega filtra pri normalnem kuhanju. Poleg tega, da je potrebno poleti toploto poslati ven pride direkten odvod prav tudi, ko se kaj zažge, zadimi, zasmradi ... To se v kuhinji tudi lahko zgodi. Takrat je potrebno učinkovito zračenje.

lp

[Žiga]

Sandi,

Če boš imel pretoke zraka pri rekuperatorju tako velike, da ti bodo lahko kompenzirali delovanje nape, potem potrebuješ samo še ustrezno dimenzijonirane odvodne cevi za prezračevanje in lahko tako toploto kot smrad od kuhanja učinkovito odvajaš kar s prezračevanjem. Ali ni isto? Napo z oglenim filtrom pa imaš samo zato, da se rekuperator ne zamaže.

[soplmed1]

Žiga,
hitrost zraka skozi cevi prezračevanja so okoli 2 m/s. Če vključiš ventilator nape z ispuhom na prosto, le-ta potegtne zrak po dovodni kot tudi po odvodni cevi prezračevanja navznoter v hišo z večjo hitrostjo, npr. 5 m/s. Torej, če prezračujemo s 100 m3/h pri hitrosti zraka po ceveh 2 m/s, bi pri 5 m/s šlo skozi napo 2*5 / 2= 500 m3/h. To pa je več kot dovolj.

Ventilator nape je tlačno dosti močnejši od ventilatorja za odvod zraka pri rekuperatorju, zato ga enostavno premaga, da zrak po izhodni cevi teče pravzaprav nazaj v hišo.

Ogljeni filter naj bi le dišave odstranil :?, mreža in/ali filc pa maščobo.

[Žiga]

Žiga,
hitrost zraka skozi cevi prezračevanja so okoli 2 m/s. Če vključiš ventilator nape z ispuhom na prosto, le-ta potegtne zrak po dovodni kot tudi po odvodni cevi prezračevanja navznoter v hišo z večjo hitrostjo, npr. 5 m/s. Torej, če prezračujemo s 100 m3/h pri hitrosti zraka po ceveh 2 m/s, bi pri 5 m/s šlo skozi napo 2*5 / 2= 500 m3/h. To pa je več kot dovolj.

Ventilator nape je tlačno dosti močnejši od ventilatorja za odvod zraka pri rekuperatorju, zato ga enostavno premaga, da zrak po izhodni cevi teče pravzaprav nazaj v hišo.

Ogljeni filter naj bi le dišave odstranil :?, mreža in/ali filc pa maščobo.

Jaz tega nebi tako reševal. Prvič sem ravno prej omenil, da pri velikih hitrostih zraka nastaja več statične elektrike, kar ubija negativne ione. Drugič pa bi v tem primeru potegnilo zrak tudi iz odvodnih cevi, česar pa nočemo. Da pa vakuma zaradi nape nebo, pa tudi sam vem :lol:.

Ogljeni filter in filc... Sem se nekaj novega naučil...

[sandi]

Sandi,

Če boš imel pretoke zraka pri rekuperatorju tako velike, da ti bodo lahko kompenzirali delovanje nape, potem potrebuješ samo še ustrezno dimenzijonirane odvodne cevi za prezračevanje in lahko tako toploto kot smrad od kuhanja učinkovito odvajaš kar s prezračevanjem. Ali ni isto? Napo z oglenim filtrom pa imaš samo zato, da se rekuperator ne zamaže.

Načeloma bo v običajnih pogojih tako. Rekuperator bo deloval tristopenjsko: 200/400/800 m3/h. Sesanje rekuperatorja bi ustavil samo v primeru, ko napa odvaja na prosto in ne ko samo filtrira. Kot sem že rekel bi izpust na prosto koristil poleti zaradi toplotne razbremenitve kuhinje in v situacijah visoke obremenitve (izjemoma ko se kaj zažge, zakadi, ...). Intenzivnost nape, ko deluje skozi ogljeni filter je manjša kot takrat ko vleče na prosto. V takšnih izjemnih sitacijah bi tako šel del nesnage skozi rekuperator. Poleg tega je najbolje, da se nesnaga odvaja na izvoru - pri štedilniku medtem ko mora biti sesalno mesto rekuperatorja postavljeno tako, da zagotavlja izmenjavo zraka po celotnem prostoru. Ko sesamo samo skozi napo je tudi onemogočeno širjenje vonjav po drugih prostorih saj rekuperator ne sesa samo v kuhinji.

Kakorkoli, odduhe imam že montirane gre še samo za nabavo nape. Mislim, da ne bom na ta račun kaj posebnega prihranil.

lp

[Tone]

Če samo ugasneš sesanje, ti bo po sesalni poti prihajal zunanji zrak in ker rekuperator ne bo mogel delovati, bo pozimi po obeh poteh prihajal mrzel zrak. Itak se mora vstopni zrak dogrevati ali ohlajati, zato bi bila opcija zapreti sesalni kanal in v dovodni dati močan ventilator, ki se vklopi ob vklopu nape. Napa pa normalno v oglenem načinu in le poleti in ko kaj zažgemo z direktnim izpuhom.
Kaj pa direktni izpust iz nape na prosto, obstaja kak sistem zapiranja, da je hiša še vedno kolikor toliko zrakotesna. Tudi če je nekaj reže se mi to ne zdi tako hudo, seveda če ti kak kondenz ne teče v kako leseno steno ali izolacijo.

[sandi]

Tone.

Če ugasneš pri rekuperatorju odvodni ventilator mora biti dovod zraka večji ali enak odvodu skozi napo. V vsakem primeru, ko napa odvaja zrak na prosto ga mora nadomestiti svež zunanji zrak, ki če ne pride skozi rekuperator mora najti pot drugje, skozi okno, ali kakorkoli. Če pride do prevelikega podtlaka se zrak ne odvaja več. To opaziš že po glasu ventilatorja - postane glasnejši. Če ne kompenziraš z rekuperatorjem bi bilo smiselno imeti v kuhinji (za kakšnim radiatorjem) sesalni ventil ali morda loputo, ki pri določenem podtlaku odpre zrak iz zunanjosti. Nekaj podobnega bom imel za dovod zraka v kurišče kamina.
Glede zapiranja nape je rešitev z avtomatsko loputo, ki zapre kanal ko ventilator ne dela. Možno je tako pri napi kot pri rekuperatorju. Po mojem je tudi pri napah, ki imajo kombinacijo odvod na prosto/ogleni filter narejeno tako, da ko preusmeriš zrak skozi filter v prostor, se odvod na prosto zapre in obratno zapre pot preko filtra ko gre zrak na prosto. Smiselno bi bilo, da sta oba kanala zaprta, ko ventilator ne dela.
Še nekaj v razmislek. Z dobaviteljem rekuperatorja sem se pogovarjal glede tlaka v sistemu prezračevanja. Za moj razvod je ocenil cca. 200 Pa potrebnega nadtlaka, da do izmenjave pride. Pri blour testih za zrakotesnost hiš naj bi uspeli doseči kakih 5-10 Pa nadtlaka. Iz tega sledi razmislek, da bi pri podtlaku, ki ga ustvari ventilator nape in ugasnjenem rekuperatorju verjetno več zraka prišlo skozi (še zmeraj) netesne dele stavbe kot pa skozi rekuperator. Ko govorimo o zrakotesnosti hiš ne smemo razmišljati, da gre za absolutno zrakotesnost. Zrakotesnost obstaja do določenega nadtlaka oz podtlaka potem pa zrak že najde pot. Tudi skozi ključavnico, če je treba.


llp

[Žiga]

Hm... meni se to zdi res zakomplicirano. Želim ti, da bo delovalo.

Pri blower door testu pasivnih hiš pa je 50 Pa konstantnega nadtlaka... Če je manj, test sploh ne uspe in hiša ni zrakotesna (sploh ne moremo govorit, koliko je zrakotesna). Rekuperator je lahko učinkovit samo pri zrakotesni izvedbi objekta, drugače pa mu učinkovitost sorazmerno pada, poleg tega pa lahko pride še do poškodb objekta ob špranjah, kjer se lahko tvori kondenz in zmrzuje.