[dvaradovedna]

Pozdravljeni,

ravno smo opravili izkop za najino klet, ki bo vkopana iz dveh strani. Nad kletjo bo leseni objekt. Tla so res zelo zelo trda, enakomerna. Ravno zato smo začeli razmišljati, da bi spremenili projekt iz pasovnih temeljev na temeljno ploščo debeline 25 cm.

Predlagano je sledeče: filc, 15 cm utrjenega tampona, na to 25 cm debela temeljna plošča, HI, nato TI, estih, talna obloga.

Sva kar malce v dvomih - je taka sestava sploh primerna za ploščo?

Kajti izvedb temeljne plošče je veliko - brala sva po spletu - eni dajo že pod njo xps, eni dajo dve plasti xps, vmes HI, eni vse skupaj še na podložni beton, spet drugi brez podložnega betona... Bi bilo to pri montažnem objektu in nebivanjski kleti potrebno? ALi je to bolj za pasivne hiše?

Po drugi strani pa je dvom, da če je HI nad ploščo, se v bistvu plošča lahko "namaka", če slučajno pride do tega, da bi na predelu stala voda (naj sicer ne bi, ker ni tak teren in ni vode, a pri teh vremenskih ekstremih ne damo roke v ogenj za nič...)
Naju pa zanima kakšna je primerna izvedba temeljne plošče za "klasiko" oz. montažno?
Če ima kdo od vas montažno hišo s AB ploščo, kako je ta sestavljena?

Kako se pri takih ploščah premošča cona zmrzovanja?

[som16]

dvaradovedna,
pravnoformano potrebuješ novo GD oz. spremembo, ker posegaš v nosilno konstrukcijo objekta.
Kdo se je spomnil za to spremembo? " dvaradovedna " ali projektant ali izvajalec? Vsekakor PZI Gradbenih konstrukcij na novo/za spremembo.
Ali bosta uveljevljala subvencijo EKO sklada?
Kakšen tip je vajina montažna hiša? Predvidevan da vsaj NEH , kar pomeni, da je potrebno izdelat po projektu klet. Predvsem izolacija do montažhega dela hiše.

Kot sta si prebrala po spletu je kar nekaj variant izvedbe AB plavajoče temeljne plošče. Menim, da način temljenja ne igra vloge za pravilno izvedbo, saj boste reševali HEH ali PH nad kletjo.
Če boste delali v lastni režiji , je AB plavajoča temeljna plošča v prednosti; iz izkušenj , je 15 cm tampona premalo , da se doseže primerna nosilnost tal, seveda če niste na sami skali oz. na čistem raščenem tamponu (raščen teren prodec ob Dravi, Savi, Savinji,....)
Drenažo nimaš omenjeno. Glede sestave/predloga imam tu pomisleke. :?

Pišeeš : ""Sva kar malce v dvomih - je taka sestava sploh primerna za ploščo? "" Kje se vama porajajo dvomi?
Kakšna je sestava - prerez skozi tlak v kleti po projektu? Napiši materiale po vrstnem redu. Lahko pa prilepiš načrt.
Primerne so sve sestave za določen tip. Hudič je detaljih, ki jih zahteva posamenzna varianta sestave. Tu se je potrebno vsesti dol in dodelat detalje. Kako vama je projektant izdelal te detalje. Prenekateri izvajalci oz. investitorji si to povsem po domače razložijo, kar je napaka; nekateri izvajalci nimajo niti znaja to izvest.
Ker imaš klet tu ni težave z cono zmrzovanja. :wink:

[dvaradovedna]

No, zadeva ni zrasla na najinem zeleniku.
Subvencij eko sklada ne bova uveljavljala, hiša ni bila načrtovana kot neh sicer. Leseni del pa bo iz masivnih brun.
Torej tampona bi bilo v tem primeru gotovo premalo? Nisva pa na skali ali raščenem tamponu.
Drenaža seveda absolutno bo, vsi detajli le-te so narejeni v pgd in se ga bomo držali oz. naredili še več kot je potrebno. Pri drenaži si ne upava špilat, kot tudi ne pri hidroizolaciji (slabe izkušnje v hiši staršev). Načrtovane so drenažne cevi z betonskimi muldami, nasutjem proda, uporabili bomo seveda filc...
Torej cona zmrzovanja ne bi smela biti težava pa čeprav bosta dve steni prosti (samo dve steni bosta vkopani)????

Po pzi imava sledečo sestavo (od spodaj navzgor):
tamponsko nasutje (globina le-tega ni definirana)
AB temelji (globina od 80 do 50 cm)
ne na vrhu temeljev, temveč v nivoju temeljev (kot v "luknjah" med temelji) je nato narisana betonska plošča debeline 10 cm
hidroizolacija 1 cm
toplotna izolacija 12 cm
PE folija
estih 8 cm
talna obloga

Zakaj dvomiva? Projektant naju je na začetku vprašal ali želiva pasovne temelje ali ploščo. Ker glede temeljnih plošč nisva bila ravno seznanjena, sva rekla, da bi raje pasovne temelje. Zato imava tudi dvome. Ker zadeve ne poznava. Na forumih pa sva prebrala ogromno načinov izvedbe...

[KeCko]

Projektant vaju je vprašal, kaj bi rada kljub temu da nista imela znanja kaj je eno in kaj drugo? Vama je razložil prednosti in slabosti enega in drugega načina temeljenja? Cenovne razlike in izvedbene razlike?

Pri takšni sestavi talne plošče kot sta jo vidva opisala praktično ni prednosti pred klasičnimi pasovnimi temelji. V kolikor bo klet bivalna in ogrevana je potem za razmišljati o AB plošči vendar v drugačni sestavi (celovit TI ovoj). Drugače bo kvalitetna izvedba HI na pasovnih temeljih povsem ustrezna oz. celo bolj primerna, če bo del kleti odprt proti terenu (zagotavljanje ustrezne globine temeljenja).

Debelina tampona se vedno določi na podlagi geološkega poročila ali vsaj mnenja po ogledu geomehanika.

Vse te zadeve bi morale biti obdelane v PZI in vsaj okvirno razložene s strani projektanta, različne možnosti ter plusi in minusi posameznih opcij.

[dvaradovedna]

Klet naj ne bi bila bivalna. Čeprav čez 50 let... Nikoli se ne ve. Ni načrtovana kot bivalna, ogrevana pa občasno.
Geomehanik je rekel, da pasovni temelji ne bi potrebovali nobenega nasutja utrjenega tampona (bil na parceli, izkopani dve sondi).
Še najbolj sva razmišljala, da se bi tamponsko nasutje povečalo, ter da se bi med tamponom in samo ploščo dodala TI, ki bi jo povezalo potem s TI sten kleti.

Hm, ja, nadzorni nama je že povedal, da je pzi pomankljiv, kljub temu, da sva ga plačala v dobri veri, da vsebuje vse kar je potrebno.
Milo rečeno obupujeva.

[KeCko]

Ti se izvaja na podložnem betonu in nikakor ne na tamponu. Za vsak slučaj za čez 50 let ne vem, če bi ravno kompliciral. Na podlagi napisanega bi še vedno preferiral izvedbo s pasovnimi temelji, dobro izvedbo HI in TI na vertikalnih stenah ter nekaj dodatne svetle višine, da bi lahko čez 50 let povečal TI nad pasovnimi temelji in izvedel talno gretje če bi bilo to kdaj potrebno. Čeprav bi takrat raje razmišljal o selitvi.

[som16]

dvaradovedna,
leseni del iz masivnih brun. --> tip Honka [attachment=o20719] . Tu je klet zidana (garaža, strojnica, soba / skladišče)

ali bolj podobna Smreka Gornji Grad.

Temeljenje direkt na raščeno nosilno podlago. Ja bi šlo, a kaj piše v Geomehanskem poročilu za statika? Smo izvedli tudi tako.

Toplotna izolacija med tamponom in AB temeljno ploščo: je možno .Smo izvedli.
Kot je kolega "Kecko" napisal ,je boljša izvedba.

[dvaradovedna]

som16 - tako, nekaj takega bo. V kleti so načrtovani kurilnica, ena garaža, wc z umivalnikom dve shrambi ter ena "kmečka soba", mogoče bo ta prostor postal kdaj delavnica, za kako praznovanje itd.
Huh, poročilo je dolgo kar nekaj strani. Piše, da gre za lapor in da naj bodo temelji vkopani v lapor, nasutje pa je potrebno samo v primeru, da tip zemljine ne bo enak povsod.

[papez46]

Dej, vzem u roke "android" in naredi dve sliki. Tloris temeljev in prečni prerez. Ali pa še vzdolžni prerez. Tam se vidi vse in lažje bo komentirat.

[dvaradovedna]

Poskus naložitve slik je bil neuspešen. Kako se to naredi?

Sicer pa, 25 cm debela temeljna plošča za klet ter montažni objekt nad njim - je to dovolj?

[vuego]

Dovolj, če je bilo tako izračunano.

[BojanF]

Dimenzija temeljne plošče je stvar projekta, ki ga je preračunal inženir gradbenih konstrukcij, ne morete zgraditi hiše kar na podlagi vprašanja zastavljenega na forumu. Če bi vam jaz odgovoril, da je dovolj 10cm, bi jo pa naredili 10? Sicer pa je debelina le del enačbe, tu je še tip in količina armature.

Pri temeljni plošči je načeloma manj izkopa in betona, več armature, omogoča sklenjen izolacijski ovoj na zunanji strani konstrukcije je pa izolacija dražja, omogoča temeljenje na slabših tleh, pa še kup drugih razlik.

Če bo klet nebivalna potem boste toplotni ovoj itak reševali na nivoju med kletjo in pritličjem, temeljna tla so menda dobra tako da glavne prednosti temeljne plošče pri vas niso relavantne, zato ni nič narobe če ostanete pri pasovnih temeljih, razen če izračunate da bo izvedba plošče toliko cenejša da pokrije strošek preprojektiranja temeljenja.