[Hanzi]

Za tole zagotovo ni bilo izdano GD, niti nacrta ni. Tudi gradbenik je se vceraj najbrz mešal testo, danes pa beton in misli da vse zna.
Vase mnenje
Ali naj tole stoji se naprej, ali naj se poruši? Zaenkrat je poves cca 5cm.
[img]httpunichr("58")//wwwunichr("46")alterunichr("46")si/tabla/files/2422811-Screenshot_2016-05-02-07-35-38-1unichr("46")png[/img]
Pobrano tule.
<!-- m --><a class="postlink" href="http://www.alter.si/tabla/showflat.php/Cat/0/Number/2422409/an/0/page/0/gonew/1#UNREAD">http://www.alter.si/tabla/showflat.php/ ... w/1#UNREAD</a><!-- m -->

[jani65]

Stiskalnica za odsluženo kramo. Sem mislil ,da se ljudje ne grdo več takšnih podvigov.

[gt001]

ok, so na alterju ze skoraj vse povedali.
tudi ce je bilo vse delano po PS-u je velika napaka v prehitrem podiranju opaza.
jaz bi tole resevalz z bagrom -> takole narejenih 15+ton nad glavo si ne bi upal imeti.
ps. hanzi, si tole ti slikal? kako je z nagnjenostjo prednjih stebrov? so dejansko iz vertikale, ali je tole zgolj opticno?

[Žerjavar]

Ni čudno, da je naše gospodarstvo v ri.., če pa je večina ljudi nagnjena k rušenju. Vsi so strokovnjaki in kar na oko in laično besedo vedo točno diagnozo in potrebno terapijo.

Ali je znana dimenzija in razporeditev armature v plošči? Ni problem računsko ugotoviti, ali bo taka plošča vzdržala tudi max sneg za tisto lokacijo.
- Ni znano! Ni problem narediti poskusno obremenitev plošče. Na ploščo naložiti določeno obremenitev ter meriti dodatni poves. Nato obremenitev odstraniti ter izmeriti, ali se je poves vrnil do prvotnega. Iz teh podatkov se da poračunati nosilnost plošče oziroma računsko ugotoviti ustrezno trdnost.

Isto velja za stebre s temelji. Če so znani podatki se poračuna. Če podatki niso znani, se konstrukcijo horizontalno obremeni (simulacija vetra ali potresa), se meri deformacioje in povrnitev deformacij, nato računsko ugotovi ustreznost.

[gt001]

ok, ker si (spet) pricel z moraliziranjem, potem takole: ce se porusi in ponovno zgradi, je to za gospodarstvo zgolj pozitivno.

ps. strosek tega v lastni reziji je ~1000€. raje tole podrem, kot da se xx let sprasujem, kdaj bo padlo po tleh.

[Hanzi]

Nisem jaz slikal, sliko sem samo obrezal. Ali je tudi steber nagnjen, ali je to posledica optike ne vem.

Žerjavar
Glede na poves (pa tudi ce so ze po enem tednu odstranili punte) mocno dvomim da je dovolj armature na pravem mestu prave oblike na stiku stebra in plošče. Naj na plosco nalozijo nekaj paket cegla, cementa ali podobno na sredino. Potem pa mocno verigo okoli stebra in traktor /tovornjak in malo potegnejo. Ce bo obstalo je ok.
Ker racunanje ti tukaj ne bo dalo zagotovika da je ok. Sem preprican da armatura ni polozena po izracunu, močno tudi dvomim v marko 30 (dodana voda v hrusko zniza kvaliteto do marke 23 (ali celo manj). To sem preveril ko sem sam vzel beton pred dodajanjem vode v mikser in po dodajanju vode in potem bil prisoten pri drobljenju kock.

[Hanzi]

In ko dodas se razopazenje po enem tednu, neustrezno vgrajevanje (vibriranje) in nega prve dni po betoniranju (polivanje z vodo) si lahko na polovici izračuna.....
Armatura v zgornji coni plosce ti v tem primeru ne nuca čisto nič. Pa jo je lahko cel slepar.

[Žerjavar]

strosek tega v lastni reziji je ~1000€. raje tole podrem,

Strošek preizkusa v lastni režiji je nekaj 100€.
Ni moraliziranje ampak ekonomska odločitev. Slaba ekonomska odločitev pa prinaša dodatne stroške (izgubo). V tem primeru je potrebna odločitev med tremi variantami:
- podreti in graditi novo - izguba 1000€
- narediti preizklus in je pozitiven - izguna 200€
- narediti preizkus in je negativen, podreti in graditi novo - izguba 1200€
Cifre izgub ne jemati kot dejanske, ampak le kot primerjavo.

@: Hanzi: Če je poves posledica prezgodnje odstranitve opaža, je prišlo le do tlačenja betona v zgornji coni. Ko se beton posuši, bo plošča enako trdna, le da povešena.
O dimenzijah in položaju armature lahko pove le izvajalec in "nadzorni" (verjetno lastnik). Sem tudi povedal postopek, če ni teh podatkov.
Za že posušen beton baje obstoja približna metoda ( brez porušitve) ugotovitve trdnosti (marka). Se lahko v račun vzame tako pridobljena, ali pa tudi zelo pesimistično prerokovana (MB 23) trdnost.

[SloCop]

In kaj naj bi ta plošča na štirih stebrih sploh bila?

[gt001]

nadstresek.

[Romzis]

Če je plošča res slaba, ima spodaj verjetno razpoke?

[Hanzi]

Žerjavar : sklerometer je priprava za ugotavljanje trdnosti betona. Lahko pa tudi kronsko zvrta valj in ga da drobiti.
S takim sem se celo jaz enkrat nekaj "mučil"
[img]httpsunichr("58")//uploadunichr("46")wikimediaunichr("46")org/wikipedia/commons/e/eb/Schmidthammerunichr("46")jpg[/img]
Strinjam se s tabo, da ploščo testno obremeni, pa mogoce se stebre tako da poskusa plosco poriniti ozjroma potegniti s stebrov. Pa s cim vec kot lastno tezo gradbenika.

[Hanzi]

Napaka je v sami obliki. Vsi vemo da se bo list papirja (plocevine, lesa...) ki bo imel zapognjene robove manj upognil kot raven list papirja. In tukaj pri tej plosci je isto.
Ti ki znas racunat. Izračunaj silo v stiku stebra in plosce, ce zadevo lastnik zapre, in ta zapora ne bo imela bistvene zavetrovalne funkcije.

[runocar]

Pri omenjeni konstrukciji vidim več potencialnih problemov.

a) Če je že zdaj poves velik, ko še ni nobene dodatne koristne obtežbe in še ni prišlo do vidnejšega učinka lezenja betona ter krčenja betona, je potrebno misliti na še večji poves v prihodnosti

b) Vprašanje preboja plošče; Vogalni stebri so zelo neugodni z vidika preboja plošče. Do določene mere prevzame strižne sile samo beton plošče (+ moznični učinki upogibne armature) Pri večjih obremenitvah je potrebna vgradnja strižne armature (protiprebojne) v smislu zaprtih stremen, glavnikov ali tipskih moznikov. Predpogoj je seveda debelina plošče vsaj 20cm. Po moji oceni bi znal biti v tem primeru preboj kar problematičen (odvisno tudi od dejanskih dimenzij stebrov)

c) Velikost temeljev onemogoča dobrega vpenjanja stebrov v temelje (zasuk temelja) zato mora za horizontalno stabilnost poskrbeti ustrezna vpetost stebrov v ploščo, v kar pa pri tej dimenziji plošče rahlo dvomim. Še več, vpenjanje stebrov v ploščo pri horizontalni sili povzroči dodatne strižne napetosti, ki se seštevajo s strižnimi napetostmi zaradi vertikalne reakcije in s tem še dodatno poslabšajo stanje glede prebojne nosilnosti plošče.

d) Izvajalec je najbrž že tudi kdaj slišal o nadvišanju plošče - pa saj ga ni tako težko narediti ...

e) O armaturi v stebrih in o upogibni armaturi plošče ne bom, ker ne vemo kaj in kako je notri. Pa nekaj o tem je bilo tudi že povedanega.
Stebri iz vogalnikov so tudi lahko predmet neplodne debate, ker vemo, kako mora biti narejen upogibno nosilen steber ...

[Žerjavar]

Strinjam se s tabo, da ploščo testno obremeni, pa mogoce se stebre tako da poskusa plosco poriniti ozjroma potegniti s stebrov. Pa s cim vec kot lastno tezo gradbenika.

Hvala za sklerometer, ga bom rabil za merjenje lastne skleroze.

Ni to - obremeniti s čim več sile. Ne moreš zgraditi tako trdno, da s še več kot čim več sile nebi porušil.

Verjamem, da so tudi v gradbeništvu (podobno kot v strojništvu) predpisane preizkusne obremenitve.